Spoštovani.

Leta 2009 sem se odločila, da se ločim od nasilnega moža in ga seveda prijavila tudi zaradi nasila; zaradi te prijave je stekel postopek in pred 2leti sem bila prvič zaslišana…. Med tem časom je trajalo zatišje – noenega poziva na sodišče le čakali smo; in je pred 1mesecem udarilo kot strela z jasnega, da imamo kmalu glavno obravnavo na kateri me bodo zaslišali in tudi vse ki so pričali prvič…

Mislila sem, da je le rutinska zadeva in da mi ne morejo priti do živega, saj sem komaj prebolela psihično nasilje in se po 3 letih končno postavila na svoje noge, da ne potrebujem več pomoči psihologa oz. psihiatra…

A ko sem stopila v sodno dvorano in ko so odprli stare rane sem spoznala da zopet padam v brezno iz katerega ne vidim izhoda… zadnje dni sem zelo potrta, zamišljena sama v sebi, na prihodnost ne gledam več rožnato; čeprav z novim partnerjem pričakujeva naraščaj sem stalno žalostna in si ne znam sama pomagati iz te stiske. Ponoči ne morem spati, že dva tedna imam strašanske glavobole, grizem si nohte,sem nervozna,…

Prosila bi kogarkoli, da me obrne na pravo pot in vas sprašujem, ali naj se obrnem na dosedanjo psihologinjo, ki me je leta in leta spremljala in opravljala terapije z mano ali naj si poiščem drugo strokovno pomoč kot naprimer psihiatra??

Želim si urediti življenje, da naj gledam pozitivno in da se ne bojim za lastno varnost ter varnost mojega prvorojenca, ki je praktično že pravi korenjak in me redno spravlja v dobro voljo; ampak kot sem omenila, ko sem sama doma veliko razmišljam o postopku in podoživljam vse strahote, ki so se mi dogajale ob ločitvi.

Moja vest je čista a v glavi se zopet pojavljajo stvari, ki jih očitno še nisem prebolela in bom potrebovala pomoč…

Sem z dolenjske in me zanima kam na j se obrnem po pomoč in svetovanje.

Hvala za razumevanje in lep pozdrav.

Spoštovana!

Ko človek preživi neko nasilje, lahko to zanj predstavlja travmo in kot posledica se lahko pojavi posttravmatski stresni sindrom. Nekaj o tem si lahko preberete tukaj: posttravmatska stresna motnja. Dobro je, da ste si po ločitvi od nasilnega moža poiskali psihološko pomoč. Vendar pa kaže, da ste v sebi še vedno tako ranljivi, da obuditev spominov oz. podoživljanje travmatskih dogodkov znova omaje vašo čustveno stabilnost. Priporočala bi vam, da navežete stik s svojo psihologinjo, ki vas je že obravnavala in se z njo pogovorite o tem, ali je vaš čustveni odziv na sodne postopke normalen in bodo težave izzvenele ali pa bi se dogovorili za še en sklop terapevtskih pogovorov. Morda bi bilo slednje smiselno v vsakem primeru, zato da predelate zadnje dogodke, znova pridobite nazaj notranji občutek psihološke varnosti ter se še bolj ojačate. Postravmatska stresna motnja se lahko pojavi tudi še po nekaj letih, kot si lahko preberete na omenjeni spletni strani. Sodišče pa je bilo v vašem primeru verjetno sprožilec.

Drugače pa imate na Dolenjskem na voljo: http://www.zdi-nm.si/, ki nudi veliko različnih programov pomoči, ter samopomočno skupino za žrtve nasilja: samopomočna skupina.

Navkljub vašim trenutnim težavam, je vaše razmišljanje pozitivno, konstruktivno in v prihodnost usmerjeno. Saj ste aktivni v iskanju pomoči ter pripravljeni delati na sebi. Zato mislim, da si boste po zadnjih dogodkih kmalu zopet opomogli in se lahko znova v polnosti veselili življenja. In prav imate, ko pomislite na svojega prvorojenca ter na drugega, ki ga še pričakujete, saj se vaše počutje prenaša tudi na otroka.

Vse dobro vam želim!

Jana Metelko, dipl.soc.del.