**MUŠKETIRKE 2012**
Ne, jaz sem v MB.. V petek grem vseeno na test, predvsem zato, ker se nadejam, da potem sledi razgovor pri zdravniku, ki bo povedal kako naprej… Mogoce pa izvem se, da me, upam, caka kak zamrznjencek.. To bi bila vesela…. Najbrz je pa danasnji test ze dal neizpodbiten rezultat… Kaj pravite? Ah, cisto eno pikico upanja se imam…
Jaz mislim, da imaš še vedno možnost. Zato pa dajo krvnega od 14. dne dalje 😀 Nekaterim urinski testi zaznajo šele po 5. tednu nosečnosti ali celo dlje. No nočem ti zdaj nekega lažnega upanja dajati ampak mislim, da si prekmalu odnehala, ne glede na rezultat testa. Imaš še vedno 50/50 možnosti, kot vse me, ki še čakamo 🙂
Če nič drugega, kot si rekla, ti bodo namenili nekaj besed, da boš bolje vedela na čem si.
Ojla punce, kako ste? No mene joške danes malo manj bolijo, skoraj nič, so pa zato bradavice občutljive. Znakov za bog ve kaj koliko hočeš 🙂 Ampak mislim, da sem 100% da testa ne bom delala. Počakala bom do ponedeljka in bomo videli kaj bo. Spodaj me sicer še vedno zvija, črviči in to že od petka, križ tudi še vedno boli, edino kar je apetita nimam. Včeraj sem nekaj malega pojedla in to je bilo to… Me kar preseneča. Na momente se mi vrti, ampak ne vem, če niso za to malo živčki krivi in ker manj jem. Se bomo pustili presenetiti 🙂
No kje ste se zdaj skrile? Kako ste? Kaj novega?
Alenka se vidimo v ponedeljek? 😀 Upam, da se…. Sicer če M ne bo, upam da ne zaradi Utrogestana… Sicer sem pa tudi navajena, da moja M vedno nekaj zahinavi, tako da se pripravljam na poraz…
pozdravljene punce,
danes sem naredila še krvni test in je negativen. Zelo me je potrlo, čeprav je isti rezultat pokazal že urinski..ampak sem vseeno še malo upala.
rada bi vam izrazila globoko spoštovanje, da se tako borite in ste pozitivne, polne zaupanja!!!! Meni trenutno malo spodnasa tla pod nogami, oziroma raste strah pred prihodnostjo.. Stara sem že 36. Povsod okrog mene pa nosečnice, srečne mamice in ljubki otroci..jaz grem pa s kepo v srcu domov.
Mogoče mi bo lažje, ko se fejst zjokam..
Potem pa z zaupanjem v nov postopek in kako že rečejo..” sej bo, sprosti se in ne razmišljaj o tem”…
Želim vam vse dobro in seveda II
serafina kaj naj rečem, da se boš boljše počutila? Nimam tolažilnih besed, enostavno nimam ker sama živim v tem strahu, da bo pri meni isto. Skušajta se čim prej “pobrati”, da bosta kmalu z veliko merico optimizma zaštartala v novi krog. Objemček ti pošiljam in pejta se nekam razvajat, saj si prekleto zaslužita! Tisti, ki to ni dal skozi lahko reče kar želi, vendar je to prekleto težko… M je prišla že?
Jaz se tudi sama borim z radovednostjo, čeprav mi danes malo optimizma spet manjka. Že tri dni nekje me tako v križu boli, da je ojoj. Ne spomnim se, da bi me pred M tako kdaj bolelo oz. nisem sigurna, če me je sploh kdaj pred M bolelo. Očitno sem tokrat toliko bolj pozorna. Komaj sedim, živčna sem spet, ponedeljek bo kmalu tu. Ne vem kaj naj si mislim. Vem, lahko bi se rešila muk in naredila test, ampak NE UPAM! Ne vem… Tukaj mi poguma zmanjka! Kaj bi dala, da bi uspelo… danes sem že jokcala, da očitno nikoli ne bom doživela starševstva, da zakaj je to tako prekleto težko???? Bolj se bliža dan D, bolj sm živčna…
Alenka? Everlast? Kaj se z vama dogaja? Kje ste punce? 🙁
Anem,
UPANJE in ZAUPANJE sta veliki in najpomembnejši temi za nas… Želim ti ju polno mero in zelo mislim nate, v upanju, da ti uspe!!!!
ja, pri meni je m. že. Že od včeraj.
A veš, da dokler ni prišel čas za test ( sem ga sicer sama naredila prej) si nisem mislila, da me bo tako podrlo, če bo negativen…Se samo sprašujem, če je za prvič to normalno ali je to overreacting in je potem vsakič lažje, ali pač vsakič znova postaja težje…
Zato sem pa danes v vsej globini začutila, kakšno moč imajo ljudje, ki gredo znova in znova z upanjem v postopke..in res začutila tako spoštovanje ob tem. Kakšni borci!!!
In zdaj, ravno zdaj je zame tista izhodiščna točka, da postanem borka ali poraženka in si ne upam več…In sem BORKA. Bom poskušala, dokler bo kanček moči v meni..In tudi ti boš, če bo tako.
Do takrat pa s teboj upam, da bo vse v redu do ponedeljka in naprej…in boš srečna mamica, ravno taka, kot jih je bilo danes vse polno okrog mene…
Punce, še jaz se vam pridružujem, ker sem ravno tu nekje v postopku. ET sem imela 15.5., v sredo grem na krvni test. Sicer pa imava prvi postopek, kratek.
Živčke kar uspešno ohranjam mirne, rada pa bi vam povedala, da imam tudi jaz že skoraj ves čas po ET občutek, kot da bo ravnokar prišla M: napetost v trebuhu, rahla bolečina, itak da občutljive prsi ipd.
Sem se že sekirala zaradi te “skorajšnje M”, pa mi je prijateljica, ki je noseča, vlila novega upanja.
Pravi, da je njo (zanosila je spontano) prve tedne, še preden je izvedela, da je noseča in še nekaj časa po tem, bolel trebuh kot sicer pred M. Ko je imela prvi pregled, so ji povedali da nekatere pač to čutijo prve tedne, da gre za krčenje maternice ob vgnezditvi (ali nekaj takega) in da ni to nič hudega.
Torej, čisto možno, da se naše pikice lepo gnezdijo in da jim ni hudega!
Sicer pa tudi jaz ne bom delala testa pred krvnim, so mi rekli na kliniki, da nima smisla, ker sem še polna hormonov in je urinski test lahko zelo verjetno zavajajoč.
Upajmo torej – vse skupaj – na najboljše!
Ojla,
noh za mene se je ta pot končala saj je prišla M. Razočarana sem toliko, da ne morem sploh opisati. Mogoče sem po tihem vedela in zato tudi nisem testa delala :(:(:(:(:(:(
zdaj pa moram samo še počakati do ponedeljka, da vidim kakšna navodila bom dobila za naprej… Srce me boli in kot zanalašč, ko sem šla iz službe, je bila vsaka druga mimoidoča noseča… pa toliko sem upala, da je uspelo… Počutim se prazno, utrujeno, žalostno, razočarano in v dvomih, da bom kdaj v svojih rokah imela svojega otroka… Zaenkrat se še trudim, da ne jočem, včasih mi uspe, drugič se cela tresem…
serafina in anem sej ne vem kaj bi vama rekla, da bi vaju potolažila, ni besed.Vem kako hudo je, jaz sem bila na istem v januarju v prvem postopku, ko sem sicer zagledala plus končno po 7 letih ampak je kmalu po plusu sledil SS in me je porušilo.Sem se zjokala, tolažili so me vsi okoli mene pa ni nič pomagalo dokler sama nisem rekla, zdaj pa dost.Potem sem se počasi pobrala in se takoj naročila za novo napotnico in trije meseci so minili en, dva tri.
Tako, da dajta času čas, zjočita se, potem pa bo počasi bolje.Čas celi rane.
Pošiljam vama en velik objemček.
Kar se mene tiče ke še vedno belina ampak čas menstruacije je šele drug teden, tako, da bomo videli.Mam pa tudi jaz slab občutek, ker me nič več ne tišči dol, pa tudi prsa so že manj boleča, tako, da se tudi jaz pripravljam spet na poraz.
Ampak me smo borke in se ne damo in gremo jeseni v nov boj in takrat bo pa sigurno uspelo 🙂
Anem, vem, kako se počutiš. Zjoči se, pa bo del bremena za teboj. Občutke krivde pa kar pri sosedih pusti, saj pri nas, borkah, nimajo kaj iskati. Zdaj sem “pametna” ;), v prvo pa sem bila kar dober mesec čista razvalina. Vsaka stvar rabi svoj čas in zato obstaja tudi trimesečna “pavza” med postopki. Bolje to “ven” spraviti, na hitro ali počasi, kot pa “notri” tiščati…
Na krvnega pa kar pridi, da boš ziher. V “najslabšem” primeru se boš lahko dogovorila za naslednji termin, datum obiska dr. za novo napotnico.
Hvala punce za vašo podporo. Včeraj sem se zjokala kot dež, danes sem pa malenkost boljše, čeprav se celi čas sprašujem, kaj je šlo narobe. Za drugi postopek bom pa v pravi meri pripravljena na vse, upam.
Imam pa le eno vprašanje. Povejte mi, kakšno M ste imele po umetni? Mene je včeraj bolelo v križu ko satan, potem se je pa začel rjavi izcedek. Po navadi je pri meni tako, da prvo dobim rjavi izcedek, nato v roku par ur pa počasi M priteče, naslednji dan pa trpim. Tokrat je pa drugače. Nič me trebuh ne boli, v križu tudi ne, rjavi izcedek ni izginil, na vložku ga je le za vzorec in ko se obrišem, to je pa tudi vse. Zjutraj ko sem se zbudila, prvo kar je bilo, sem se vprašala, zakaj zavraga me nič ne boli trebuh? Moje upanje se mi je vsekakor včeraj porušilo ampak resnično me pa zanima, zakaj M še vedno ni in zakaj je ostalo le pri temu izcedku. Punce kako je bilo z vašimi menstruacijami po neuspešnem postopku? Je bila drugačna? Ne vem kdaj naj pričakujem, da bo prišla v vsej svoji veličini… Če se bo tako nadaljevalo še jutri, grem v ponedeljek še vedno tja, vendar ne z upanjem, da bi bil rezultat drugačen ampak zato, ker so po telefonu bolj skopi z informacijami, mene pa zanima, kako je z naslednjim postopkom, glede na to, da nimam nobenega eskimčka…
No, krasno… To sem jaz, majajama! 🙂 Na enem drugem forumu sem se prijavila kot pojem, zdaj pa mi tudi tu ne pusti več drugega nicka. Prav, bom pa pela 🙂
Anem, hvala! Lepo je slišati, da mogoče še ni vse izgubljeno.
Ne morem verjet, kakšni vse občutki me prevevajo danes. Ves čas postopka sem bila čisto kul, uspelo mi je, da nisem bila “prepričana” ne v plus ne v minus.
Danes pa prava poplava čustev! Razočaranje, žalost, tudi jeza (na ves svet…), obup, pa – ne boste verjele – celo olajšanje… mogoče zato, ker je konec čakanja in “bo spet vse po starem, kot sem že leta vajena”… groza!!! Pet minut za tem olajšanjem pa spet izbruh joka iz razočaranja, smiljenja same sebi, žalosti….In potem spet ravnodušnost – “ja, seveda ne more uspeti prvič, bomo šli pa še enkrat, pa kaj potem”… in zdaj spet upanje, praviš?…
Še dobro, da sem sama doma in lahko vsa ta zmešnjava bruha ven brez zadržkov. Moj dragi pride zvečer, se bom stisnila k njemu in bo že lažje.
Dobro jutro borke !
Kako ste preživele vikend, mi smo kar po obiskih hodili in se imeli prav fajn.
Pa še včeraj sem izvedela, da je moja prijateljica končno zanosila, sta se tudi prav dolgo matrala, vmes tudi splavila in sedaj spet plus.Sem zelo vesela zanjo.
Pri meni še vedno enako, znakov nobenih ne za plus ne za M, tako, da sem čedalj bolj pesimistična.Pomoje bom v sredo probala z enim testkom, da vidim kje sem.
Kdaj ste delale domač test, če ste mele ET 3 dan ?
Drage moje borke, kako ste pa ve kaj ?