Joj Maj10, ne vem kaj najti napišem. Moja žalostna zgodba se je ponovila še pri tebi. Ah res ni pošteno. Težko te tolažim, ker še sama sebe ne morem. Vedi le to, da popolnoma razumem kako se počutiš.
Čas, draga moja Maj10, te bo postavil nazaj na še bolj trdnejšo pot in ti zacelil rane in ta pot upam da bo naslednjičl manj postlana s trnjem.

DRŽI SE,
Pana13

Punce moje, hvala vam za besede toležbe. Objem vsaki posebej.
Jutri izvem kaj več in vam sporočim.

maj10,res mi je hudo,ko tole berem.Upam,da vsaj kakih bolečin nimaš in pridno počivaš.
Jutri pa naj čim hitreje mine,karkoli ti že bodo delali,čeprav po tihem upam,da ni še vse izgubljeno.

Objem….

Angelina,a pri tebi je tudi konec,madona.
prav ni sreče,pravim jaz…
punci,držta se,ne obupat.
lp tudi ostalim mila

Tana13, kako si?
Mene tole čakanje res ubija, dan se mi vleče kot ne vem kaj. Danes sem še sama doma …
Me pa ves čas malo špika, pa križ me občasno malo boli. Ampak se prepričujem, da mi bo sedaj ratalo… zakaj pa meni ne bi, zdaj sem jaz na vrsti. Čez pet minut sem pa spet vsa pesimistična.
Danes je 6. dan in sledijo najtežji dnevi. Sedaj sem vedno dobila m 11. dan.
Ma, sem tako čudne volje, sej veste, kr neki …

Draga Lili444,
ja, se vleče, ja. Jaz sem še vedno malo napihnjena, pa se mi zdi, da danes malo manj. Ves čas sem pozorna na vsako malenkost, večraj se mi je zdelo, da čutim maternico, kot da se mi krči ali kaj pa vem. In malo me je tudi kot tebe, v križu začelo špikat – kaj misliš, da je to?
Mene je tudi strah naslednjih dni. Ampak zdajle enkrat bi midve morale imeti vgenzditev, ne?
Sm pa tako utrujena ves čas. Ti tudi mogoče? Sem še doma, bom šla šele nasl.teden enkrat v službo.
Pa trebušček ves čas božam in se pogovarjam s pikicama :).
Glede na to, da sem 2., nisem več tako slepo prepričana v uspeh, kot sem bla prvič, ko sem res bila 100%, da bo ratalo. Pa sem bila potem zelo razočarana. Probam biti realistična, čeprav globoko v sebi zelo upam, da bo tokrat ratalo :). Kot ti.
A maš ti kaj stranskih učinkov od Utrugestana?

T

Haahhaa,
joj Lili444 -jaz sm pa očitno čisto zblojena – sem namesto Tana13 kot avtorja kar tebe napisala :))). Se opravičujem!! Ni bilo nalašč – ratresenost je tudi ena od mojih trenutnih lastnosti,moram priznat :).
T

Tana 13, bi bilo prav čudno, če ne bi bil mal zblojen v tem času. Jaz sem danes grozn utrujena, vstala sem ob 7 pa sem ob 8.30 in ob 12.00 ponovno smrčala, upam da je to dober znak. Kar se pa občasnih bolečin v križu tiče… se nikol jih nisem imala tako zgodaj, so se pojavile kak dan pred m, se pravi 10. dan ali 11. Pa dojke mam boleče .. ampak vse to je lahko znak m – se mi včasih zdi, kot da bi nas un tam gor mal zfrkaval.
Drugač sem pa jaz doma, grem redkokdaj za druge stvari na b, tle si pa prvoščim, sploh da si ne bi kdaj kej očitala.

Lepo se imej in oglasi se še kaj

A veš, da sem jaz tuid danes ful zgodaj vstala – 7 in nekaj – kar je zame ful čudno. Popoldne se pa vsak dan uležem, kar nikoli ne delam.
Pa tudi mene prsi bolijo in so napete, kot bi bila pred M – ampak a misliš, da ni to tudi od Utrugestana? Slabost me pa tudi prime parkrat na dan, pa mine ….
Imava kar podobne znake – zanimivo – upam,da so t a pravi 🙂

A gledaš TV al kako se zamotiš? Jaz malo berem, malo TV gledam, pa odločila sem se, da bom eno težko sestavljanko naredila v tem času – ugani kaj je na sestavljanki – dojenčki :)).

Zivazara – kjer is kaj , kako se ti kaj počutiš?

T

Dober večer mušketirke

Lili444 in Tana13 jaz sem bila enkrat nosečka (žal se je nesrečno končalo) sem pa bila petkrak na transferju,…..nikoli nobenih posebnih znakov razen v tretjem postopku, ko je prišlo do nosečnost in kaj se je dogajalo neverjetno kako sem spala čez dan,…..običajno skoraj nikoli ne dremam čez dan. No ja kakšno turobno nedeljo. Se pa še danes spominjam kako sem takrat spala in začela piti negazirane vode z okusom, ki jih pred tem nisem niti povohala;) Popila tudi do tri litre vode,…..costelo gozdni sadeži še danes jo obožujem.
Srečno obema. Je pa res, da je najtežje obdobje od transferja do testa.

Zivazara kje si? Upam, da je vse ok. Še vedno stiskam,…….javi se.

Maj10 tudi nate mislim. Drži se,….ko bo čas se nam oglasi. Objemček.

lp, februar20

Drage moje

kaj naj rečem….pri meni je danes 11. dan, vendar predmenstrualni simptomi so vse močnejši. Nimam nekaj veliko upanja. Kot vedno me bo očitno držalo tako do 14. dneva, ko se mi potem ulije. Ne vem. Niti nimam kaj napisati….nekako tako sem otopela.
Grem kar pospravljat, tako svojo živčnost prenesem na sesalec in prah ;))

Lepo nedeljo vam želim

Zivazara,
podobno je z mano, le da je danes 7. dan… le da sem jaz danes živčnost prenesla v kuhinjo in imela že ob 10. skuhano kosilom, pol bomo samo pogreli …
Bolj klavrna nedelja…

Joj Zivazara pa ja ne. Kaj pa če so samo lažni znaki? Ne še vreči puške v koruzo – saj znaki nosečnosti so itak podobni znakom za menstruacijo.

Lili444 – tudi meni pomaga kuhanje, pa pospravljanje tudi, še najbolj pa mi paše v družbi prijateljic. Z možem se tudi probava zamotit, ampak pogosto nama ne rata.

Jaz sem se pa tudi že danes zjutraj zjokala. Kar tako. Saj vesta, kako nam hormoni nagajajo.

Maj10 – oglasi se kaj, me skrbi kaj se je zgodilo, ko si šla v petek. Upam, da nisi noter ostala in da ni kaj resnejšega.

Pozdravljene punce,

no včeraj smo tudi mi začeli z inekcijami, čaka me več kot tri tedne pikanja in upam, da bomo za prvomajske praznike greli pikico in končno dočakali plusek 😀

Punce kapo dol za vse kar ste že dale skozi… meni se je včeraj tako tresla roka, ko sem se piknila ampak potem je bilo pa v redu, saj sem se spomnila, da me še veliko bolj neprijetnih stvari čaka…

Maj10 žal mi je, da se je končalo tako… Vem, karkoli bom rekla, te ne bo moglo potolažiti… Pošiljami ti en virtualni objem!

Drage mušketirke,

meni je pa že od včeraj tako hudo – kar skoz mi gre malo na jok – sploh se ne morem ustavit – ne vem, ali je to stranski učinek utrogestana ali kaj? In skoz mi negativne misli po glavi hodijo – razmišljam,kaj bo, če ne bo, kako me bo potrlo – in se zavedam, kako destruktivno je to – ker o tem,če ne bo – bom razmišljala potem – trenutno imam še vse šanse, da bo.
Ampak vseeno – saj veste same kako je ko se ujameš v vrtinec hormonov. Čeprav moram rečt, da prvič nisem bila taka – sem se veliko bolj držala. Tokrat pa že od začetka bijem hud boj sama s sabo.
Mož pa isto, mu vidim na obrazu in vsake toliko tudi kaj reče.

Včeraj mi je ena projateljica rekla, da je nekje brala, da nikomur v življenju nič ne pripada, tudi imeti otroka ne – v smislu, da ni nič, kar imamo v življenju ni samoumevno. In moram rečt, da mi je blo kar težko tole poslušat…..

Zivazara – upam,da ni več tistih znakov, ki jih vsi sovražimo!!
Lili444 – kaj pa danes kaj počneš?
Madona, kje je Maj10???
Anem – dobrodošla – želim ti čim bolj miren postopek , da ti bodo stvari šle gladko in da boš dobro prenašala. Greš prvič?

Punce evo mene, vam povem, da sploh ne vem, kje se me glava drži 🙁 za vikend sem se malo odklopla, me je možek malo pocartal in zaposlil, da nisem skoz razmišljala o tem. Na žalost je bil SS, hormon mi je že v petek padel na 450, jutri imam spet kontrolo. Pa saj ne, da nisem pričakovala takšnega razpleta, vseeno pa je hudo in bom rabla malo časa, da bom spet normalno zaživela.

Tana, Zivazara, Lili, na vas mislim skoz! Vem, kako težko je ostati pozitiven ves čas, ampak na koncu je nagrada neizmerna. In res je to, da nam čisto nič ne pripada, nič ni samoumevno, za vse se je treba potruditi. Ampak ni hudič, da ne bomo enkrat tudi me na vrsti, ve tri že prav v kratkem! Navijam za srečne konce in držim pesti ful!

Anem pred tabo je še dolg mesec, drži se, ne obupaj nikoli, čeprav te bo imelo, da bi vse skupaj nekam poslala, se splača potrpet za mali zakladek. Držim pesti tudi zate!

Jaz bom sedaj počasi začela zbirat dokumentacijo za Mb, ne vem niti, kje naj se lotim. Itak pa pred jesenjo ne bi šla rada ponovno v postopek, ampak glede na to, da je v Mb daljša čakalna doba, bi bilo verjetno fino, da se čimprej postavim v vrsto.
Letos pri nas tako žal ne bo dojenčka, drugo leto pa….

Bodite lepo, mislim na vsako posebej.

To je moj prvi postopek ja. Ampak ve ste že tako daleč, da bom na koncu samo še jaz ostala 🙁

Maj10 vedi, da bomo VSE enkrat mame… Žal mi je, da se je tako končalo ampak vedi, da enkrat ti bo uspelo! Vsem nam bo uspelo, slej ko prej! Želim ti vso srečo v MB in upam, da bodo tam bolj uspešni kot v Ljubljani. Nihče ne ve, kaj dajemo skozi, samo zato, da bobim svoj zakladek, pa četudi samo enega… Vse bi dala, da bi končno postala starš, da vidim komu bo podoben, kakšen bo otrok in kakšna bom jaz kot mati… Vsekakor vem punce, ve ste dale več skozi kot jaz ampak skušajte gledati skozi te izkušnje čim bolj pozitivno. Meni je do sedaj nekako uspevalo in upam, da bo tako tudi ostalo.

maj10 hvala za tvoje besede!

Eno vprašanje: je katera od vas imela dolgi protokol?

Draga Maj10
žal mi je. Sm že upala, da se je mogoče vseeno plod obdržal!! Ampak ti si prava optimistka, da boš zmogla čez to in naprej. Vedno sem občudovala tvoj optimizem. Vztrajna si pa tudi. In tako ti bo tudi ratalo boš vidla. Lepo, da je mož tako priden in ti stoji ob strani.
Zadnjič sem ravno brala svoj post, ki sem ti ga pisala, ko si bila po ET – ne na mušketirkah, ampak na tistem drugem – kjer sem pisala o tem, da se moramo vsaj tega časa, ko mislimo, da smo noseče, veselit in ga sprejet pozitivno – takrat sem bila tako “pametna” in se mi je zdelo tako logično – in zdaj, ko sem sama v tem – pa mi ne uspeva najbolj. Ampak saj bo. Še malo pa bo rezulat :).

Ah, tako sem upala, da bo tale nov štart v 2012 dober in da bo zdaj končno vse tako, kot mora biti!!
Drži se Maj10 in oglasi se kaj! Jaz bom še vedno mislila nate in upala na najboljše – pošiljam ti en velik objem……

maj10,

ojojoj, pa tolk sem bila vese za tebe. Sploh ne najdem besed. Pa sem mislila, da se bo končno ena zgodba veselo končala, pa nič. Pošiljam ti en velikanski objem in mislim na tebe. Bodi močna.

Irena

Se opravičujem, mi je internet mrknil, sem bila kar malo zgubljena.

maj10 – žal mi je, en topel obljem, daj iz sebe čim več te žalosti, nato pa srečno v MB, zamenjava centra pomaga, druga energija, spet pride optimizem …

Anem – pogumno in srečno, vztrajaj, če bo hudo, se zjokaj, ne drži v sebi, meni pomaga, če se pogovarjam z drugimi, ki jim seveda zaupam. Misli pozitivno.

Tana13 – vidim, da naju podobno zdeluje, meni še nikoli ni bilo tako težko kot ta ciklus. Če sedaj ne uspe imam še en poskus z zamrznjenčki, potem se bom pa poslovila od tega živciranja. Se mi življenje predolgo okrog teh neuspehov vrti in letos bom rekla dovolj. Enostavno ne zmorem več. Bi se rada sestavila, usmerila v druge, nove cilje. Vsega mam dost!

Vsake toliko časa me še mal zvija, pa sploh ne vem a je to prebava al kaj, skratka počakat bo treba še nekaj dni.

Držte se punce!!

Ojla mušketirke

Maj10 pusti času čas, da znova zaživiš in greš naprej. Vem, da boli ampak boš videla, da pride dan, ko boš še močnejša kot zdaj in se boš borila naprej. Včasih se sprašujem od kje nam moč in volja, da gremo in se borimo naprej,….očitno smo ravno takšni izbarni, ki prenesemo vse to 🙁
Za MB pa kar začni zbirati dokumentacijo, ker so pri njih čakalne dobe malo daljše. Imam znanko, ki je iz LJ tudi odšla v MB pa je eno leto minilo, ko je prišla v postopek (no ja imela je mislim, da še pri njih laparoskopijo). Zato, kar pogumno naprej, da boš čim prej v postopku. Drži se. Pa tudi oglasi se.

Tana13 pogumno naprej. Dokler se ne ulije je upanje. Držim pestke.

Lili444 ne obupat. Pogumno naprej, tko kot sem Tani napisala, dokler se ne ulije je upanje. Če ni skrivnost me zanima kateri postopek je to?

Anem srečno in naj bo uspešen že prvi postopek. Držim pesti.

Zivazara mislim nate. Javi se kaj.

Toliko od mene za danes.

lp, februar20