Spoštovani,

zaradi MS imam težave z zastajanjem urina (ultrazvok ledvic je bil brez posebnosti), ki pa je sedaj, ko sem noseča, še posebej problematično, saj so mi 2x izmerili približno 190 ml residualnega urina. Posledično sem zaradi vnetja mehurja že celo nosečnost na antibiotikih (sem v 34. tednu). Pred dnevi sem dobila pripomočke in navodila za samokateterizacijo, se pa še kar obotavljam, da bi s tem tudi začela…
Zanima me, ali je možno, da je zastajanje urina tako veliko zaradi nosečnosti in da se bo stanje po porodu izboljšalo ( 2 leti nazaj je bilo zastajanje dovolj majhno, da se nevrolog ob rezultatu ni posebj vznemirjal)? Kakšne so opcije v primeru, da se stanje ne izboljša? Ali je kateterizacija edina rešitev? In pa predvsem, kakšne so lahko posledice zastajanja urina?

Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem in vas lepo pozdravljam!

Spoštovani!

Načeloma je samokateterizacija najboljša rešitev, kadar je problem z nezmožnostjo praznenja mehurja. Saj je elegantna – dandanes za samokaterizacijo ne potrebujete gela/xylocaina/mazila – ne potrebujete praktično nič – katetri so vnaprej namazani (seveda ste dobili katetre Easycat), zgolj omočite jih ali pa še to ne (Speedycat, Coloplast). Imate ga v torbici, greste na stranišče, izpraznite mehur, zavržete kateter in greste naprej. Obstajajo za ženske katetri, ki izgledajo na zunaj kot škatlica za šminko…
Druga rešitev je stalni kateter – stalno vrečka. Možnost zdravljenja je, sploh pri ženskah, majhna, so sicer možnosti, seveda odvisno od vzroka zastajanja urina. Je pa zato pri ženskah tolikoveč možnosti, da gre zgolj za prehodno stanje, ki se čez čas popravi – pač mehur se ne krči dobro ali pa je zraven še komponenta disfunkcionalne mikcije – se pravi da se hkrati z mehurjem skrči zapiralka in se mehur ne more dobro izprazniti.

Zakaj je zastojni urin problem? Zastojni urin ni problem, če zaradi njega ni težav. V takem primeru toleriramo tudi večje zastanke, npr. 200 ml. Problem je lahko v vnetjih – zastojni urin je gojišče bakterij. Če se urin povsem zapre pride do odpovedi ledvic – kjer ni urina je smrt blizu. V takem primeru je seveda jasno. Dvom se vam verjetno pojavlja ker vseeno še kar nekaj lulate, ampak ne dokonca. Tu je potencialni problem, če zastojni urin v mehurju “udarja navzgor” – to lahko sčasoma dokončno uniči ledvica in vas pripelje na dializo. Ali je bojazen, da se bo to zgodilo, je odvisno od vsakega posameznika, od anatomije mesta, kjer se sečevoda iztekata v mehur (kompetentnost ostijev) in tlaka v mehurju, ki se pri tem ustvarja. Če je prisoten refluks (RTG preiskava mikcijski cistogram) in če je podajnost mehurja pod 12 ml/cm H2O (urodinamske preiskave), potem ni dovolj samo samokateterizacija, ampak je potrebno poskbeti še z drugimi zdravili da se tlaki v mehurju znižajo, sicer je to za ledvica (in posledično za preživetje bolnika) zelo slabo. Ampak vseh teh preiskav in morebitnih poskusov zdravljenja se ne dela med nosečnostjo.

Če imate antibiotika med nosečnostjo za zaščito je to edino pravilno, tako zmanjšate rizik prezgodnjega poroda. Ali je nujno iti v samokateterizacijo sedaj, je vprašanje tistih, ki so vam to predpisali, sam tega ne morem ocenjevati. Vsekakor nadaljujte z antibiotiki.

Je pa samokateterizacija tudi odlično diagnostično orodje. Kar pogosto se zgodi, da žensko naučimo samokaterizacije – nato jo opravlja po uriniranju ter si zapisuje, koliko urina je ostalo. Če ostaja manj kot 50-100 ml, pogostnost samokateterizacije zmanjša. Najprej nekajkrat dnevno, nato 2 x dnevno, nato enkrat na 2 dni in gospa pride na kontrolo in pove, da sedaj pa enkrat tedensko to še opravi in so zastanki pod 50 ml in potem pač ni več treba. Samokateterizacija vam omogoča, da si pomagate sami. Če se vam voda zapre, problem rešite.

Če imate multiplo sklerozo, potem veste, da je to bolezen, kjer se stanje boljša in slabša. Tudi zato je zelo smiselno, da se naučite samokateterizacije – ko se stanje izboljša, ko po urinirnaju ugotovite, da so zastanki urina pod 50-100 ml, pogostnost zmanjšate ali prenehate s tem, ko se stanje spet poslabša, pa spet uporabljate katetre za enkratno uporabo in si pomagate sami. To je bistveno boljše kot če bi imeli stalni urinski kateter.

Vsekakor je smiselno, da vsaj nekajkrat poskusite že sedaj, če so vam tako naročili – pred tem si vzemite čas, pojdite lulat in mehur povsem izpraznite. Potem pa vstavite kateter in izmerite, koliko je zaostalo in zapišite, pa boste videli. Če je zastanka pod 100 ml, potem verjetno ni potrebno – če je zastanek nad 200 ml, pa se je treba kateterizirati (tudi do 5x dnevno se nekateri). Poskusite torej zjutraj (potem, ko se polulate in izpraznete mehur) in zvečer pred spanjem. Ko boste imeli dnevnik samokateterizacij ter seveda po porodu pa bo smiselno ponovno govoriti z urologom in se odločiti, ali je potrebno/smiselno s tem nadaljevati, poskusiti morda še s kakšnim zdravljenjem…