Vse se je začelo 15 let nazaj, ko sem učila v tujini. Tja ste prisli kot druzba. Nisem te opazila takoj. Je bilo pa tistih nekaj dni, ki smo jih preziveli skupaj, da te nisem nikoli pozabila. Ti si verjetno pozabil, ampak prvo noc ko sem ostala pri tebi je bilo valentinovo. Kmalu ste odsli domov, potem pa hladen tus, ko nisi vec odgovarjal na sms in klice. Niti v sanjah si nisem predstavljala, da te je doma čakala druzina. Dolgo časa sem te zelela pozabiti, ampak ni šlo. Energija je premočna! Vedno znova sem iskala kontakt s tabo. Bilo je veliko zelo lepih spominov in tudi zelo veliko ne najlepših. 5 let je trajalo, nikoli ti nisem zares priznala kaj cutim. Nisem mogla, ker sem vedela, da ti ne čutis enako. Od tod tudi ta punca brez custev, ki ji je vseeno za vse. Samo navzven. Ko sem zanosila, sem vse uredila sama, pa ne ker nisem potrebovala podpore, ampak ker nisem zelela iz tvoji ust slisati o splavu. Takrat sem se zaklela, da je to pika na I in res cas da dokoncno prekinem stike.

Našla sem partnerja, se odlocila za družino, vse zelo na hitro, samo, da bi nehalo boleti. 

Sedaj ko gre tudi tukaj vse v k.. sem te spet poiskala. Pa ni bila dobra ideja. Ena super sobota. Ni mi zal, ker je bilo res lepo. Zjutraj pa spet občutki za katere sem mislila, da sem jih predelala. To je bil ta maček – moralni. Res bi si zelela, da se druživa še več, ampak ko je konec tako boli. 

Prijateljici bi zlahka dala nasvet: * Mu pač ni do tebe *. Sebe pa ne znam rešit.

To pisem, ker moram dati iz sebe, ker zelim, da ves, da zakaj se umikam. Da predelam tisto kar bi morala ze pred 15 leti. Upam, da mi takrat uspe. 

Spoštovani,

ker ste želeli le dati iz sebe, tudi jaz le delim vaš zapis. Če boste hoteli v zvezi z vašo temo, kaj vprašati, lahko vprašanje kadarkoli dopišete in bom odgovoril.

Lep pozdrav,

Uroš Drčić