ms – dedna?
MS NI dedna v klasicni obliki,za kakrsno smatramo dednost. Je pa res,da obstajajo statisticne studije o pogostejsih pojavih MS znotraj sorodstva.V moji druzini ni poznan noben primer MS za 3 kolena nazaj,tako da… Po drugi strani pa slisis za primere 2 sester in podobno… Morda zna biti glavni sprozilec MS okolje! Znana so geografska zarisca MS. V nasi blizini npr. Gorski Kotar pa pri nas Kocevsko. In nasploh geografske sirine zmernega klimatskega pasu. Tisto o poznem diagnosticiranju je pa tako: prej ko dobis MS,vecje imas moznosti za blazjo obliko! In sploh se lazje navadis ziveti z njo, pa se telo je mocnejse in ima moznost vzopstavitve svojih obrambnih mehanizmov. Zase lahko recem,da sem verjetno lahko celo srecen,da sem jo dobil ze kot student! Po nacelu bolje vrabec v roki kot golob na strehi;)!
Cao
Tudi v naši družini ni ne duha ne sluha o tej bolezni. Vsaj kolikor se sedanja žlahta spomni, pa je babica stara že 90 let. Jaz tudi menim, da zadeva je za “preživet”. Veliko nam pomaga naša “očiščena” psiha, kar pa je danes žal težko. Ampak sami si lahko veliko pomagamo. Vseh dejavnikov, ki sprožajo napade, nikakor ne moremo izločiti, lahko pa se naučimo sprejemati jih nestresno oziroma izogibati se jim na nek način.
Kaj je dejanski vzrok za to bolezen ne ve nihče natančno. So domneve in ugibanja na podlagi raziskav.
Pa ta bolezen obstaja že celo večnost, vendar je pač niso še poznali, niti toliko kot danes. Ravno tako kot je pri raku itd.
Dedna ali ne dedna,saj nihče točno ne ve.Zdravniki sicer trdijo,da ni dedna ampak sama poznam dve sestri,ki obolevata za MS,pa stric in nečakinja,ter babica in vnukinja.
Je pa res,da ni panike tudi pri MS.Sama sem zbolela pri osemnajstih in danes po dvajsetih letih obolevanja si upam trdit,da se da tudi z multiplo prav lepo živet.Drugače,ampak lepo verjemite mi.Glavni in najpomembnejši dejavnik pri tej bolezni pa je psiha.Če imaš sam s seboj v glavi vse razčiščeno poteme gre prav lepo.
čao-morda še kdaj,kaj več ;))))))))
Tanča
Tanča, kako prav si napisala. Z MS se da prav tako lepo živeti. Oz. dostojno živeti. Je pa res, da nekateri bolniki hitro stagnirajo do invalidskega vozička ali celo nepokretnosti (tudi če imajo v glavi vse OK).
No, glede dednosti pa so meni rekli, da MS načeloma ni dedna. Je pa več možnosti da zboli ženska pacientka, če je v družini kdo že imel (ali ima) MS. Ne vem. Mene je to takrat kar pretreslo, ampak, če pride – pride. Bolje sprejeti in se naučiti živeti s tem, kot pa kljubovati. Vsaj jaz razmišljam tako.
Ko se spominjam očeta, mislim, da je bolezen kar dobro sprejel. Med člani Združenja MS si je našel ogromno prijateljev. Skupaj so tudi hodili v toplice,… Kakšnemu je tudi pomagal – moj oče je hodil s palico – mu kaj prinesel,.. Se mi zdi, da se je tako počutil koristnega. Ne vem. Ne morem vedeti. Ko je umrl sem bila stara 16 let in ga o tem nikoli nisem spraševala. Na ven pa je bilo videti, da je bolezen sprejel. Vem pa, da so mu ta prijateljstva, ki jih je sklenil z ostalimi bolniki MS prineslo veliko veliko veselja…
LP
Ja,zelo pomembno je kako bolezen sprejemaš sam,ker tako jo bodo tudi vsi okoli tebe.Seveda pa je velikega pomena tudi družina in prijatelji.
Medvedjo slabo uslugo pa si pri multipli narediš z tarnanjem,samopomilovanjem in slabo voljo-te tri stvari ti pa Zelo pripomorejo k “samouničenju”.
Zato-nasmeh je brezplačen veselo ga delimo in sprejemajmo.
čao Tanča
Slučajno sem zašla na vaš forum. Površno poznam tri ljudi s to boleznijo in vsak od njih ima drugačno “stopnjo”. Pri eni gospe je zelo hitro napredovalo, pri enem moškem počasi in si je vmes ustvaril prijetno družino ter živi popolnoma normalno življenje, pri tretji pa je stanje občasno težje, občasno v redu in dela po 4 ure.
Želela bi omeniti in vprašati, če je kdo razmišljal o vzrokih bolezni v smeri posledic cepljenja v otroštvu? Enkrat sem bila namreč na predavanju društva SVOD (društvo za svobodno odločanje) o njihovih pomislekih glede cepljenj. Predstavili so nekatere znanstvene ugotovitve (iz tujih člankov). Še dobro se spomnim, da so omenjali kot pogosto posledico nekaterih sestavin cepiv tudi neverjeten porast MS (statistične raziskave v ZDA). Meni se je zdelo grozno, da se moramo cepiti, ne da bi bile raziskane vse možne posledice, ki so lahko tako težke. Znano pa je, da se s cepljenjem zelo poruši imunski sistem. Menda vsa ta cepiva preverjajo le nekaj dni – v teh dneh se pokažejo le nekateri stranski učinki, MS pa gotovo ne more izbruhniti v nekaj dneh, ampak se “kuha” veliko let.
Saj ne vem, kaj vam lahko tole koristi. Mogoče, če se bojite glede potomcev: če pravijo, naj ne bi bilo dedno, potem bi se splačalo narediti kaj v smeri, da otrok ne bi bilo treba obvezno cepiti. Pa ne takoj reči, da bi spet izbruhnile bolezni, ker se nekateri osveščeni zdravniki temu že posmehujejo. Poznam pa tudi zdravnike, ki svoje otroke “obvarujejo” pred cepljenji. Le zakaj??? Preberite si najprej članke na temle linku:
http://www.kid-pina.si/~svod/
(npr. Iz zgodovine cepljenja, Prispevki tujih avtorjev, …) – vse je zanimivo!
In še da povem svojo izkušnjo: imam otroka, ki je v kratkem času po ponovnem cepljenju pri dveh letih proti davici, tetanusu in paralizi dobil epilepsijo. Najprej bolezni nisem povezovala s cepljenjem, sedaj sem pa prepričana, da je to razlog, saj je zelo sovpadalo vse skupaj. Brala sem namreč tudi na neki ameriški www forumski strani komentarje in izpovedi mamic otrok z epilepsijo in zelo veliko jih omenja, da so se težave pojavile po cepljenju.
Ah, saj pri vsej civilizaciji sploh ne vemo, kje in kakšne pasti se skrivajo.
Ne želim vas kakorkoli zamoriti, ampak sem želela le dodati razmišljanje k temi o dednosti ali nedednosti bolezni. Sicer pa vam želim veliko dobre volje in optimizma, ki vam bosta res največ pomagala.
Lep pozdrav!
Andreja