Možje tistih, ki skoz delajo…
Imam obratno situacijo. Žena je poročena s firmo. Dela od 7 pa do večera (praznik je če pride kdaj domov ob 17 sicer pa je običaj da okoli 19-20 ure) Meni poleg mojih poslovnih obveznosti ostane skoraj komplet gospodinjstvo, vzgoja otrok (v večini). Izgubil sem vso družbo, nikamor ne grem več. Vikende smo doma (da takrat še ona postori preostalo ali da se dobi s službenimi znanci). Ni nobeniga problema na začetku sem jo podpiral zdaj je pa šlo čez meje. Večno je utrujena in ničesar ni več med nama na čutni ali seksualni bazi, vse je samo še rutina in lupina. Na kraju bom rabil eno iz podobnega razmerja da bova en drugiga podpirala na upanje po bolših časih.
lp ja sej po eni strani mi je fino…pa ne nerobe razumet, da se je oglasil tudi en mož, ki ga takšna situacija moti. Ker ponavadi smo ženske tiste, ki ne razumemo in smo tečne in še mersikaj drugega…
kaj naj ti rečem. Jaz vem..da sem mojemu razložila kaj potrebujem in kaj pričakujem od odnosa in če mi on pač tega ne bo dal..se bo zagotovo našel nekdo drug. Naj ne ima najino ljubezen za samoumevno.
Tako, da veliko pogovorov,,razlage zakaj in kako. Ljudje smo vzgojeni v drugačnih družinah in imamo druge vrednote.
Verjamem v kompromise z dobro komunikacijo in ljubeznijo ter spoštovanjem… Želim da bi bili otroci tisti, ki vsega tega ne bi občutili..
lep dan
Pri nas pa on cele dneve dela. Zdaj še več, ker je ustanovil svojo firmo. Kaj lahko naredim? Čakam in čakam na tiste proste trenutke, ki si jih vzame za družino ali pa se ločim. Tudi o tem sem že razmišljala, pa nekako še nisem zbrala poguma. Hkrati vedno bolj razmišljam, kaj če zapravljam čas z njim. Sem v najlepših letih in od moža nimam nič.
Adrijan, dobro si se spomnil. Lahko povzamem kombinacijo? Jaz obožujem zelenjavo, sadje… Se v prostem času s čim ukvarjaš, kaj bereš, se učiš…?Jaz se nekaj mučim, pa me veselo motijo.Ampak se ne dam.Ti simptomi so znak nezrelosti in veeelikega ega. Meni se zdi čas z otroki neprecenljive vrednosti. Naj delajo (ali pa še kaj), če so prišli le do te faze.V drugem življenju bo bolje:) Bi se pa bilo lepo imeti rad v družinski harmoniji.
Baby28, od maminega sinčka pa samo stran. Lepo, da spoštuje starše in je do njih vljuden, vendar si ti, kot ljubezen zanj prva.Očitno si z njegove strani zanemarjena in zapuščena in ga kot kakšna tempirana, sexy bomba čakaš, on pa crklja mamo. Za bruhat!Noben denar ni vreden tega trpljenja.Mentalno zdrava mama je srečna, če se sin srečno zaljubi in ga pusti pri miru in drži pesti, da bi čimdlje trajalo.Če ga ne ljubi prav, mu ves čas daje občutek, da ji je dolžan vso pozornost tega sveta. Najdi si veselega, simpatičnega, postavnega in dišečega fanta, ki se te vsaj za začetek ne bo mogel najesti. Tudi, ko bodo tu otroci, bo mama prva. Preberi si knjigo Pridna dekleta pridejo v nebesa, poredna pa kamorkoli 1.in 2.del.Poročaj!
Sva prenehala debatirat o tem že zdavnaj. Ona hoče biti samostojna in neodvisna, ali kako bi se izrazil, že itak vedno vidi povsod same negativne stvari in pravi, da če slučajno moja firma navzdol ali po gobe gre, nam ostane vsaj dohodek od njene zaposlitve. Tudi v panogi se ne bi ujela. Po svoje ima prav, ker tudi meni firma zelo niha, ker sem odvisen od mnogih dejavnikov, na katere nimam vpliva. Ko moram v kriznih situacijah vskočiti sam ali odpotovati, povežem to z družino in gremo vsi, čeprav običajno ona zadnji hip ostane doma, ker njen posel kao trpi in ji tega ne pusti.
Razlika med nama je tudi v vrstnem redu prioritet (Družina, firma, prijatelji, ostale aktivnosti).
ja je pač stvar prioritet in vrednot…in ravnovesja med njimi. Jaz imam tud svojo firmo sicer majhno ampak sem svoj gospod in vedno najdem čas za vse kar je potrebno…predvsem pa za ljudi. Ne vem sem pač imela situacijo, da mi je nekdo umrl in takrat ti je žal za vsetrenutke, ki si jih zamudil, ker kao nisi imel časa…
vprašaj ženo..kdaj bo imela čas….? Vprašaj jo katere vrednote so ji pomembne: se mi zdi da marsikdo dela in si naredi delo ter težave da vse izgleda pomembneje.
Nikoli ne bom verjela, da je človek produktiven 10 ali več ur..ja sigurno. sama vodim ekipo 30 pa če si organiziran in če si vsaj malo sposoben z lahkoto narediš vse pa ti ostane še čas. ….Vprašaj jo zakaj ji delo toliko pomeni, kaj ji delo da česar ji ti in družina ne more ; je to potrjevanje, je to občutek pomembnosti, ….
Povej ji, da se časa ne da nadoknadit..da časa z otroci ne bo mogla kupit niti nadomestit..in da namesto da bi bila sedaj ko jo potrebujejo ob njih ….jih bo pogrešala ko oni ne bodo imeli časa zanjo…
kar daš to dobiš..pravilo v življenju…
Končno en pameten. Ponavadi se skrivajo v firmah, ker imajo razne frustracije, družina pa po sistemu :družba te le v tem primeru ceni, če jo imaš.Koliko se ji pa kdo posveča, pa nihče ne ve.
Tudi jaz bom kmalu ven. Imaš kakšno dobro plačano mesto, ne da bi se raztrgala 🙂 (v službi)
p.s.:Roko na srce, se pa z otroki nikoli ne konča. Potem bova pa z vnuki čez leta dirjala po Tivoliju, ker bodo otroci delali ves dan, če bodo želeli preživeti…
Sem pa ob lepem vremenu vseeno bolj optimistična. Ugotoviš, da bistvo življenja ni to, da se obesiš nekomu za vrat in čakaš, da te animira, ampak si sam in se imaš, kot si narediš. No, dosti.Jaz si bom še eno kavico skuhala.Ciao!
Lep pozdrav vsem!
Se strinjam z Dalmatinko glede prioritet in vrednot. Za tisto, kar nam veliko pomeni, si vedno najdemo čas oz. si ga vzamemo. Hkrati s svojim razporejanjem časa in energije sebi in drugim kažemo, kaj nam je v življenju zares pomembno – lahko se tega ne zavedamo, a tako je. Pri določanju prioritet nam lahko pomaga, če se spomnimo, da smo z vsakim dnem bližje smrti (ni ravno optimistično, je pa zelo resnično in lahko deluje ozaveščujoče) in da nehamo odlagati stvari, ki so nam pomembne, na jutri. Morda nam je smrt še bližje, kot si mislimo, pa da si ne bi potem očitali, zakaj smo bili zadirčni do drugih ljudi in podobno – bodimo že danes raje prijazni in si vzemimo čas zanje.
Žal je v današnjem času velikokrat tako, da mnogo ljudi ljubi stvari in uporablja ljudi, namesto da bi ljubili ljudi in uporabljali stvari (glede na to, da je danes 1. maj: tudi povdarjanje kapitala na račun delavcev je podobna zgodba, vse naredimo le za čim večji dobiček, četudi na račun delavcev, ljudi, odnosov … Zakaj – ali mislimo, da nam bo velik dobiček prinesel srečo in izpolnjenost?).
Delo pa je seveda tudi čudovita priložnost za beg in odmik od družinskih izzivov in tegob. Seveda pa sta v odnosu vedno dva in oba sta zanj soodgovorna – eden se lahko obnaša na določen način le zato, ker drugi to dopušča oz. tudi njemu na nek način ustreza (morda sicer pravi, da mu ne, a nič ne spremeni, da bi bilo drugače). Odnos pa je tako kot vrt – potrebno ga je redno negovati, zalivati, odstranjevati plevel – sicer odmre. Ali pa ostane le še navada in prazna forma brez vsebine, odnos dveh ljudi, ki živita skupaj in hkrati drug mimo drugega – 10 let, 20 let … 50 let …
Naj torej živi praznik dela 🙂