Možen avtizem?
Delam v vrtcu s triletniki. V skupini imam dečka, ki je že lani dopolnil tri leta, pa vendar je v njegovem razvoju kar nekaj težav. Še vedno je na primer v plenicah, do zdaj ni niti enkrat še lulal v kahlico, v vrtcu ga redno dajemo vsaj nekaj minut. Njegovo največje odstopanje je v tem, da nekako ignorira vse okrog sebe, za otroke se ne zmeni, prav tako ne za naju s pomočnico. Sicer zgleda kot vesel otrok, vsako jutro z veseljem priteče v igralnico, vsakič enako, vsakič vzame isto igračo in neredi krog zjno, kot nekak ritual. Za moje zaposlitve se ne meni, daje občutek, kot da ne razume (najboljša beseda je ignoriranje) Skratka obnaša se kot da je gluh. Na klicanje njegovega imena se nikoli ne ozre. Kar nekaj mesecev sva se spomočnico trudile, da sva ga navadile, da na primer pospravi copate na svoj prostor.
Njegova močna stran je groba motorika (brez težav pri teku, poskokih…), pravo nadarjenost pa kaže pri glasbenih zaposlitvah. Nikoli me ne gleda v oči, čeprav se mu skušam približati na različne načine, a ko pojem pesmico, me gleda s tako srečnim obrazom. Sodeluje edino v glasbenih zaposlitvah, na primer ringa raja, glasbeno gibalnih igrah ipd. Govori po svoje, razumem le besedo papa, zmožen pa je zapeti pesmico, po svoje, a po melodiji čisto točno, tako da je pesmica prepoznavna. Na glasbo se vedno odzove, tako sem jaz osebno prepričana, da sliši dobro, Če na flavto igram čisto potiho, pa me bo slišal.
Mamica je na sistematskem pregledu opozorila zdravnika na težave, tako da je zdaj obravnavan na MHO, zdaj pa je dobil celo slušni aparat na obeh ušesih. Razlike ni nobene, vsaj zaenkrat in prepričana sem, da tudi če sliši slabše, tak kot je ni zaradi tega. Z mamico dobro sodelujeva, se veliko pogovarjava, zdaj pa sem sama pomislila na avtizem Jasno, da je to le moje razmišljanje, rada bi kak nasvet ali pomoč ali vsaj razmišljanje kako lahko pomagam. Hvala za vse odgovore in lep pozdrav!
Živjo,
možen je avtizem, saj ima deček podobne znake, kot jih je v tej starosti imel brat moje prijateljice. Vsekakor je treba na to opozoriti dečkovega zdravnika. Prijateljičinemu bratu so to diagnozo postavili šele pri starosti štirih let- mama je opazila nenavadno obnašanje vsaj dve leti prej!
Lep pozdrav,
Tadeja