mož – tašča – žena
Nezadovoljna si z odnosi in svojim življenjem.
Kot jaz razumem prebrane odgovore, te nihče ne obsoja.
Ker si nezadovoljna(ali že celo zelo nesrečna) Ti, moraš tudi pri sebi najprej začeti reševati probleme.
Predvsem: kaj te muči v osebnem življenju?(mogoče to da nisi zaposlena?)
Kaj te muči v odnosu do partnerja?( ne komunicira s tabo kot bi ti želela? Ne rečuje problemov sproti? Kaj te muči v odnosu do tašče-tebe osebno, ne kaj te moti če tvoj partner njej naredi/ne naredi? Zakaj tega ne poveš direktno?
Moja izkušnja: družina, kjer se v njo vmešavajo osebe, katerih vpliv je prevelik in vsaj za enega člana nezaželjen, postane bolna.
Tašče in tasti, kljub temu da mnogokrat pomagajo in hočejo dobro, ravnotolikokrat “sejejo” zlo.
Ja, si občutljiva.
Nekateri, ki so tukaj kometirali, pravijo, da imajo te stvari drugače “pošlihtane” oziroma jim podobne zadeve ne povzročajo težav.
Se pravi, da se moraš soočiti s svojo občutljivostjo, kar pa ne pomeni da je s tabo kaj narobe, če si občutljiva.
Taka si.
Se je pa tudi na odzivih na nekatere komentarje dalo to tvojo občutljivost razbrat. Srećno.
hm….stvari niso tako enostavne kot izgledajo na prvi pogled…..
Skupno življenje pod eno streho pač zahteva nekakšno “delitev dela”.
Če si ti, draga mlada mamica, doma, nezaposlena, potem si si verjetno že uredila svoj vrtiček, imaš svoje gredice z rožami,….veš, daj je na vrsti tvoj dan za pometanje dvorišča, za pomivanje stopnic?
Predivdevam, da tudi mož ni kakšen lenuh, in da poprime za delo pri hiši, katerega – verjemite- nikoli ne zmanjka. In ker sta – vsaj starejša otroka- že dovolj stara, SRČNO UPAM, da mu pomagata pri delu.
Še več: upam, mamica, da tudi otroka pri delu spodbujate!!!
Ne vem, kako se je tašča obnašala do vas, ko ste rodili in ste bili še bolj nebogljeni. Je kdaj popazila na otroke? Vam prinesla kosilo? Vam rekla kakšno toplo in prijazno besedo?
Moja tašča, žal je že pokojna, je bila izjemna ženska. Veliko mi je pomagala in z veseljem sem tudi jaz njej priskočila na pomoč.
Da ji je sin- moj mož- pomagal, je bilo logično in smao po sebi umevno.
To, da jo je peljal v Lj…..to je taka malenkost, da o njej ni vredno izgubljat besed….
kaže pa na to, da ste v bistvu precej egoistični, vidite le sebe in svoje probleme.
Ne glede na to, kaj se vma je v življenju zgodilo, ni prav, da se nenehno “tolažite in prepričujete”, da vas zaradi dotičnih problemov morajo nenehno nositi po rokah.
Nasprotno!
Glede na to, da ste sami doživeli dokaj težke stvari, bi morali biti do sočloveka bolj odprti in tolerantni.
ps
pa razmislite- čimprej- o kakšni zaposlitvi
Ne Jonson me ne pozna.Je pa očitno edini,ki razume celotno zadevo in je realen glede tega.Gleda širše.
Ostali pa ste ali imate “mamine sinčke”ali pa”očetove ljubice”zato pa toliko branite svoj položaj.Razumem to.Da taki ste in da ne morete drugače.
Sedaj pa še odgovor”slavčku”
Med tem časom smo bili na dopustu,veliko sva se pogovarjala.Povedala sem kako vidim stvari(menda to ni nič narobe,ali pač?),mož povedal svojo plat.
Predebatirala sva situacijo.Končno je priznal in povedal na glas,da se ne more”odlimat”od mame,ker je to mama.Njegova mama.Ve,da je preveč vsiljiva,da HOČE imeti,to in ono … Sedaj ta teden ima še dopust in ji je dal tudi točno vedeti,da nima časa zanjo(preurejujemo stanovanje,belimo…)
pa je seveda “nos do dol”ker ni po njeno.To ga nervira,ker je vzkipljiv,zadirčen.Mi je tudi povedal da se bo pogovarjal z njo o tem.
Če vas še zanima; jutri greva v toplice sama dva,da bova sama,saj si to v končni fazi zasluživa ne?
Mi je pa čudno da se oglasil ravno slavček,ki mi je napovedal naslednjo prihodnost;
/slavček
Kot sem rekla….seveda gre za odnos, ampak dokler ne gredo na svoje ne bo nič z odnosom…v roku 10 let bo MamaMija ostala sama, njen mož bo ostal z njeno taščo…to so dejstva…pol nej gre pa za materialne dobrine al pa odnose.
Konec debate o tem,zame je zaključeno.
Hvala.
nimam maminega sinčka in tudi jaz nisem očkova punčka….moj je že zelo zgodaj začel delati, odprl lastno podjetje in redno študiral….zato je kupil stanovanje in sva na svojem…edino kar nama starši težijo je, zakaj še nimava otrok….imam pa večino prijateljic, ki živijo doma z družino al pa pri tašči…in so problemi pri njih…tašča bi to naredila drugače, je treba peljat sem in tja….sej veš kako je pri tebi…
hočem ti dobro in odlimej moža od tašče, drugače boš trpela celo življenje….
moški so čudna bitja.
če boš silila vanj in mu venomer dopovedovala, kaj vse bi rada, da naredi zate, morda nalašč ne bo hotel.
Sicer te popolnoma razumem, a ubrati boš morala drugačno taktiko.
glede na to, da ne delaš, si kljub otrokom še bolj osamljena. najdi si nek hobi, neko družbo, nekaj, kar te bo zapolnjevalo. In ko bo zgubil občutek, da mu visiš za vratom, bo sam začutil potrebo po več stikih s tabo in se ne bo več upiral, ko ga boš kam povabila ali se hotela pogovorit. Sčasoma boš imela tudi več časa, ko bojo otroci zrasli.
Ne vmešavaj se toliko v njun odnos, saj ni videti patološki. Ji pač pomaga, saj vem, da ti gre kdaj tudi na živce, a z nerganjem boš stvar samo še poslabšala.
Delaj na vajinem odnosu, moške je treba včasih znat malo okrog obrnit, če razumeš. Poskrbi še malo zase in po ovinkih še zato, da bo tudi on bolj poskrbel zate. Pa mama gor ali dol, vse se da, če se hoče.
Draga MamiMaja!
Res te razumem. Deliva si podobno usodo, le da sem jaz malce starejša mami in zgodba malček drugačna (nevede sem se priselila v hišo družine, kjer so otroci odraščali v strahu) in rada bi ti pomagala z mojimi izkušnjami in ugotovitvami. Zanimivo, že takoj na začetku mi je mož rekel, da če bo karkoli narobe z njegovimi starši ali da bo kak problem, naj povem njemu, bo on reševa. In tako je, je bilo, razen dvakrat v 20 letih, ker je popolnoma odpovedal.
Najslabše kar lahko narediš je, da govoriš čez njegovo mamo. (ali starše – celo žlahto in bognedaj prijatelje)
TO je hudo, ker ne moreš ves čas držati zase. Če sem karkoli rekla, namignila da me kaj moti, da se mi ne zdi prav, se je možu popolnoma odtrgalo (kljub dogovoru). Pulil si je lase, češ, kaj naj jaz, saj veš da je čudna, postal je agresiven, napadalen. Ko sem to ugotovila, mu nisem nič več omenila. Požirala sem in požirala. Zaupati se nisem tudi nikomur upala,ker sem ves čas mislila, da moram potrpeti, ker pač tam živim. Težko je bilo. Njemu pa še bolj. Ker je ves čas poslušal predvsem od svoje mame, kako sem kaj narobe naredila, rekla, pogledala. In po drugi strani od mene. Najhuje je bilo npr na porodniški, ko nisem vedela, ali naj grem dol ali naj bom gor, naj se pogovarjam ali ne. Itak je bilo vse narobe. Ob napačnem času sem prala, točila vodo. Kasneje so bili najini otroci najhujši. Tašča je starejšega pazila 2 leti pri mlajšem mi je uspelo stvar speljati drugače), občasno tudi mlajšega če je zbolel. Vedno so bila prigovarjanja, ni bil priden, se skos joka, razmetava… tast pa je bil v redu. Pošteno je povedal. Hvala bogu da je sedaj to za mano. Najbolj hudo mi je bilo, ko sem videla, kako trpi mož. Dobesedno sta mu (oba) žrla živce, z vsem. Sama sem se distancirala, ves čas sem prijazna, poskušam pomagati kolikor se da, stvari pa naredim po svoje, si mislim svoje in upam, da bom sama do otrok boljša.MamiMaja bodi prijazna s svojim možem in če ga imaš rada ga imej rada. Mislim, da tudi on potrebuje veliko ljubezni ker se bojim, da v njegovi matični družini ni bilo vse tako idealno in “normalno”. Sama sem iznašla trik in v tašči skušam videti njegovo mamo, ki mi je dala moškega, ki ga ljubim in s katerim imam dva najboljša otroka na svetu.
Nekje sem prebrala, da so naredili raziskavo ter da so “TA ŽLEHT TAŠČE” mame sinov. Mislim, da bo kar držalo.
Zdavnaj sem se sprijaznila, da od moževih staršev ne bom slišala besed, da me imajo radi, da sem njihova. On od mojih neštetokrat je. Kar malo me je sram, na momente sem mu kar malo zavidala po svoje pa bila srečna zanj in zase in ponosna na moja dva. Je pa tako, da se v nekaterih družinah ne znajo pogovarjati. OZ. Se lahko samo nekateri, ostali smo brezpredmetni. Poznaš, ne ?
Sprijaznjena sem tudi s tem, da se v tej hiši potuti m kot na obisku. Kar ni čisto moj dom. Imam nevidno črto, med vrati, kjer se začne naše stopnišče. Mislim si doma sem tam, kjer je moj mož in moji otroci.
Glede selitve pa: ves čas sva se pogovarjala, da je to samo začasno ampak danes vem, da še sam ni vedel da je hotel (da hoče) ostati doma, da bo pazil na njiju. Zaradi preteklosti.VČasih sem počutim malo izigrana, potem sem postavim v njegovo kožo in ker ga sedaj dobro poznam, ga razumem.
MamiMaja, ne dovoli, da ti srečo uničijo slabe misli. Odženi jih. Presliši glasove. Jaz sem prižgala radio, da nisem slišala zijanja, govorjenja. Imej rada svojo družino in jim to pokaži. Do tašče pa bodi vljudna .
Najprej pa naredi nekaj zase. Poišči si službo,kakršnokoli, priložnostno. Da ne boš ves čas doma. Obnovi prijatelstva, pojdi na rekreacijo. Najenostavneje je, obuj superge in pojdi na zrak, hodi, teci, se nadihaj. Ko se vrneš, bo bolje. Razsodnejša boš in srečnejša. Garantirano ! iz izkušenj!
Vso srečo ti želim.
Svojemu bivšemu ljubezenskemu partnerju sem naredil, da se vrne k ljubezni in mi zaupa bolj kot kdaj koli prej. Vse življenje si nikoli nisem mislil, da bi urok za ljubezensko začaranost lahko vrnil mojega bivšega ljubimca Mårtenssona, dokler me prijatelj ni predstavil pravega uroka, preden sem se obrnil na nekatere uroke, da bi mi pomagali, a vem, da bi mi lahko pomagali, nekateri so zahtevali več denarja, dokler Sledim preprostim navodilom iz velikega ljubezenskega uroka prek njegove osebne številke WhatsApp +12162022709 ali Viber +12066713285, lahko sem komuniciral in ga poklical ter dobil takojšnjo pomoč od njega, da bi obnovil ljubezen in srečo mojega zakona Drigbinovia Vsakdo lahko še vedno dobi enako pomoč od njega danes povrniti izgubljeno ljubezen ali obnoviti prekinjeno razmerje in ločeni partner se lahko vrne v ljubezen je možno, ker mi deluje v roku 3 dni, moj bivši ljubimec me je poklical po telefonu, da se opravičim in trenutno živiva skupaj v ljubezni in sreče lahko dobite tudi na njegovo e-pošto na [email protected] Hvala Drigbinovia za njegove nadarjene moči hvala, ker ste si vzeli čas in prebrali moje pričevanje?