Mož solira
ojla
pišem v to temo da najdem neko mnenje ker sama ne znam več. Imam moškega in dvoje otrok , nisva poročena ali zaročena. Bil je okay- vozil me na zmenke, kosila, izlete. Je prva ljubezen ampak vidim kaj vse sem zamudila s tem cepcem. Nisem opazila kako vedno ob kavici in tortici ali na morju prižge. Kako smrdi v postelji in perem njegove cunje. Pač uredu, kaj je hudega, živeli bomo vsi do 100 let, bomo pa drugi leto. Sedai sem starejša, on dela vodovode in gre “delat” zjutraj. Fizično in psihično pravi da je naporno, polovico s.p. dejavnosti mu naredim jaz. Vizitk nima, pepelnik na vsakem balkonu in garaži in okrog hiše. Ker enostavno noče niti pospraviti, ker je to kar samoumevno in hoče biti neki “gazda” pred drugimi na gradbišču. Sploh pred delavci moškimi kjer šteje da imaš svojo ženo v “lajšti”. Da ona kuha “kafu” da ona gre po otroke in podobne. Tudi kosila mu kuhajo včasih kjer dela.
Da lahko gre kadar hoče, odide kadar hoče, itd. Tudi pivo zvecer si dolgo ni upal iti sedaj je še to začel. Za “biznis”. Sedaj ugotavljam da me je izigral 20 let nazaj s to obrtjo. Da bo on “privatnik”. Na morje pa hodimo vsa ta leta v socialna stanovanja preko sestre in prosjačimo za cunje in igrače. Tudi, sedai vozi sina s sabo in prvič sploh vem približno kako zgleda njegov dan. Sin to gleda in vidi kako so službe “brez veze”. Sin zdaj gleda kako pije 4 do 5 piv na dan, kako gre jesti v gostilno čevapčiče z sodelavci, kako pride domov in je “utrujen”. Kako nič ne naredi. Niti spletne strani nima, niti na avtu nalepke niti nič. Nek podrt avto z dvemi škatlami orodja. In sedaj ugotavljam tudi da pokadi škatlo cigaret na dan. Kadi v svojem avtu, pri delu, v garaži. “Psiha”, “psiha” govori. Sedaj vidim da tisti prepiri 15 let nazaj ko ni imel za hrano za otroke so bili navadna gluma za Oskarja. Odpovedal se ničemur nikoli ni, skrbi zanje ne, a on je podjetnik. Ujeta sem v ta zakon in ne znam naprej. Sodelavke mi pravijo ločitev, moj oče ga ne prenaša. Sin je 15, hčera 13. Vidim da sem zamudila dobre in lepe stvari, potovanja in delo na sebi. Sedaj sem rekla da grem na višjo šolo in bo več moral storiti doma – prepir v hiši. Kako naprej? Kam sploh to pelje?
Odgovori so dobrodošli