Mož se je začel spravljati na hčeri in ju psihično napada. Punci sta povprečni najstnici, za moja merila zelo pridni v šoli in malo manj v gospodinjskih delih. Kuhata si sami, za vikend kuhamo skupaj. Glede pospravljanja pa sta bolj, kar je po sili. Mož ima težave z alkoholom in ko v večernih urah prihaja domov, ju meče iz postelje, naj pospravljata, ju zmerja, poreklinja nad njima. Ker poznam njegov značaj, vem, da v bistvu vse kar reče njima, leti predvsem name. Meni ne reče nič, ampak samo očita kakšni sta. Punci se sedaj bojita hodit ven iz sobe, on pa grozi, da se bo fental, da je to konec,…. Naslednji dan se vedno drži bolj nazaj in je tiho, ne smem ga sploh odgovarjati, o tem pa se le redko da pogovoriti z njim.

Spoštovani Monika1980,

žal mi je, da se hčerama in vam dogaja psihično nasilje. Vsakršno nasilje je nedopustno in ga je potrebno ustaviti, najlažje s pomočjo strokovnih inštitucij. Čutiti je, da se ga vse tri, vključno z vami, bojite in se mu ne upate nič reči, niti mu postaviti meja dopustnega ravnanja ali si poiskati pomoči. Glede na to, da sta hčeri otroka oz. najstnici, sta v drugačnem, odvisnem položaju, medtem ko ste vi kot mama in žena odrasla ženska in imate moč ukrepati in tudi dolžnost hčeri zaščititi pred takšnim ravnanjem. Verjamem, da je tudi vam zaradi doživljanja strahu, sramu, občutkov nemoči in krivde to težko storiti, vendar bo ta začarani krog potrebno prekiniti. Niste krivi in vas spodbujam, da se opogumite in začnete reševati situacijo, preden postane še hujša. Nujno je, da si poiščete pomoč. Problem je večplasten, najstnici pa nujno potrebujeta neogrožujoče, varno okolje za svoj razvoj. Nasilje nad otroki je kaznivo dejanje in ga lahko prijavite preko šolske svetovalne službe, hčerinih osebnih zdravnikov, anonimno z obrazcem prijave nasilja v družini ali direktno na Centru za socialno delo, lahko pa vam pri tem tudi pomaga kdo od sosedov, sorodnikov, prijateljic oz. stroke (Društvo za nenasilno komunikacijo, Ženska svetovalnica, Živ živ, zaupni telefoni…, kjer si za začetek na spletu lahko poiščete več informacij o psihičnem nasilju in njegovih dolgoročnih posledicah in ukrepanju.) Problem je tudi moževa zasvojenost z alkoholom in njegova pasivna agresivnost in manipuliranje, celo s svojim življenjem oz. možnostjo samomora, s čimer vas vse še bolj drži v strahu. Razumem, da je tudi on v stiski, in da si ne zna pomagati, vendar mora kot odrasli začeti prevzemati odgovornost zase sam, ne pa je prelagati na vse vas. V takšnem primeru (grožnje s samomorom), bo le to potrebno vzeti resno in mu pomagati, zato lahko ukrepate preko njegovega osebnega zdravnika, urgence oz. klicnega centra 112.

Pomembno je, da vzamete nevzdržen položaj, v katerem sta hčerki, zelo resno, če ste se morda vi sami že »navadili« ali nekako »sprijaznili« z moževim neodgovornim ravnanjem, saj bosta sicer žal hčerki takšne vzorce funkcioniranja prenesli v odrasle, partnerske in službene odnose in ostajali vedno znova žrtvi nasilja. Zato predlagam, da tudi zase poiščete terapevtsko pomoč, da se opolnomočite in okrepite ter pogledate kako boste v naprej lahko poskrbeli za hčerke in zase in razmislili koliko časa boste še tolerirali moževo zasvojenost in nasilno retoriko oz. za začetek zahtevali, da se gre zdravit.

Morda se vam vse tole zdi pretirano in si mislite, da tako hudo pa le ni, vendar se skušajte zaupno pogovoriti s hčerkama kako onidve doživljata situacijo in če vam bosta lahko iskreno zaupali kako grozno jima je, kako se ga bojita in v kakšno nemoč ju ta strah pelje, boste morda lažje našli moč, da vsaj zaradi njiju, če ne zaradi sebe, naredite pomembne korake naprej.

Vse dobro vam želim in vas spodbujam k pogumu, da zmorete preseči strah in začeti ukrepati.

Vem, da je to zadnje kar hočeš slišati, ampak za vsako zlorabo punc si kriva ti, ker ju ne zaščitiš. Žal mi je, ampak tvoja odgovornost mame je to, ti si pa tiho, samo da pijanec tebe pusti pri miru.

Če že sebe nimaš rada, imej rada punci. Ne zaslužita si očeta, ki ju psihično zlorablja, saj jima s tem uničuje podobo moških. Veš kolikokrat potem otroci ponavljajo vzorec mame in si najdejo pijanca, ki jih zaničuje? Najdi mu pomoč oz. ker je verjetno ne bo sprejel, najdi drugo stanovanje in se odselite. Čimprej.

Točno tako. In zame je to, da ju ne zaščitiš isto, kot da jima sama delaš to.
Kam vodi to dobro vemo in ko bo katera začela s prehranjevalni mi težavami ali pa se celo rezat upam, da se bo našel nekdo in vaju z možem prijavil.
Je tako težko poklicat policijo in ga prijavit za vsak napad na otroka? Ali boš čakala, da ga prijavijo ko ju bo tako pretepel, da bosta potrebovali zdravniško pomoč?

Nikoli mi ne bo jasno, kako je lahko eni mamici več vreden moški…odrasla oseba…a ju nimaš dovolj rada?

Veš kaj, da se dve čisto prijetni punci, ki nikomur nista v življenju naredili nič žalega, ne smeta doma niti zasmejati, ampak paziti na vsako besedo in korak, ker se neki odrasli moški po svojem izpadu drzne tudi muliti, je pa tako zelo narobe, da niti ne morem začeti opisovati, kako zelo!
Če v varnem zavetju svojega doma ne moreš biti sproščen, ker ne veš, s katero besedo, gesto ali dejanjem boš nekoga spravil v nekontroliran izpad, je to psihično nasilje izredno sprevržene in grozne sorte. Ja, ti si pa sokriva, ker svojih otrok ne spraviš na varno pred takim neuravnovešencem.

Pri meni je bilo podobno. Nato je oče star 52 let umru za rakom na črevesju. Tako obnašanje vodi v bolezen.

Te punci sva jaz in moja starejša sestra.. kot, da bi zgodbo pisala moja mama..

kaj vse se je dogajalo za zaprtimi vrati., vse drugo sva bili, kot punci, človek…

iskreno vam polagam na srce, da če ju ne odpeljete na varno, stran od nasilja, vas bosta obtoževali celo življenje. Ne naglas, ampak ja, nikoli vam ne bosta odpustili. Jaz imam svojo mamo najraje, ko pa pogledam svojega otroka, sem jezna, besna, žalostna, zakaj nas ni odpeljala stran.

kar vi trenutno sporočate svojima puncama je, da je to normalno, da je treba pač potrpeti, da si to zaslužita, da se bolj bojite biti brez partnerja, kot imate radi njiju, ..

glede na to, da sta še mladi, bodo posledice vidne kasneje in vidne bodo. Bodisi bosta imeli nizko samopodobo, iskali očetovsko figuro v partnerjih, bili sami agresivni, se sami vdali v odvisnost ampak verjemite mi, da posledice bodo.

Prosim vas, da poiščete pomoč. Pomoč vam, da vam nekdo dopove, da ste vse tri žrtve nasilja in da NE, to ni ok. In ja, obstaja življenje tudi če boste ločeni in ja, vaši hčeri bosta še zmeraj imeli očeta. Nikar in res nikar pa ne pojdite v ločitev z namenom, da se mož spremeni. Če se bo želel spremeniti bo moral začeti pri sebi. Če mu daste ultimat bo tomorda delovaloza kak teden, mesec.. ampak toni to..

vso srečo vam želim, če pa vas kaj zanima, odpišite (nisem želela biti predolga)

Jaz bi bila na njunem mestu se bolj jezna nate, kot nanj. On je pac pijana budala, ti pa kot trezna, kao normalna in mama… Pa da ju ne zascitis. Mrš res

To, da ju ne zaščitite kot mama, je od vas obupno! Moja mama je isto počela pri očetu pijancu in imava obe s sestro marsikakšno težavo v partnerskih odnosih, moja sestra ima podobnega moža, jaz pa sem se ločila. Imam svoje otroke in se mi zdi bolano, da je moja mama pustila, da tako živimo, trajalo je do sestrinega 18.leta in mojega 25., ko se je blagovolila ločit. Vse smo trpele kot živali!
Zaščitite otroke!!!!!!