pozdravljeni
mogoče mi lahko date kak nasvet, kako se soočati z nastalo situacijo.
Zrasla sem v družini, kjer je bil oče alkoholik, mama se ga je bala..bil je tudi gastarbajter v tujini tako, da sem prišla šele z 9 leti v Slovenijo, v drugo deželo z drugimi navadami, oče pil in mama cele dneve jokala, sem bila prepuščena sama sebi. Že takrat sem si obljubila, da bom poiskala moža, ki bo rad z menoj, s katerim ne bom osamljena itd…no, danes sem poročena 20 let. Moj mož izhaja iz ločene družine, vsak starš je šel po svoje in vsakomur je bila prva skrb, da ima čimveč žura in partnerjev, mož in njegov brat sta bila prepuščena sebi…Skratka, moj mož…šele po 20 letih sem ugotovila (očitno sem se tako slepila vsa ta leta…), da vedno in povsod išče razloga, da ne bi bil z menoj…Naj bo to, da kuha, da more v trgovino, da gre v klet “nekaj uredit”, karkoli…naj bo to po službi…nikoli, ampak res nikoli se mu ne mudi domov, kaj šele k meni….verjetno sem to dejstvo spregledala, ker sva oz. sem vzgajala dva majhna otroka, ki sta sedaj že srednješolca…in me ne potrebujeta več…posledica vsega je, da sem nonstop sama…sama zvečer, sama popoldan, sama za vikend…moj mož ima vedno neke izgovore, da ga ni gor iz kleti, da ga ni domov., da je srečal prijatelja, da je mogel tja in tja, to in to storiti….če pa je doma…pa sedi v kleti in kadi…gleda v strop, dela nič….sicer na moje vprašanje, kaj dela, vedno nekaj najde…ampak to so stvari, ki jih narediš v 20 minutah, ne od 14 do 23 ure….in to je to…milijon krat sem mu že rekla, zakaj noče biti z menoj in vedno dobim odgovor…saj bom prišel…vedno pride gor iz kleti ob 23 ure, po službi nikoli ne pride domov, če pa je že doma…se hitro skrije v sobo in kao počiva (spi)
skratka…na vsakem, res vsakem koraku se izogiba biti več z mano, kot je potrebno…velikokrat sem se poskušala z njim pogovoriti, saj sem sita biti sama, osamljena, nisem se zato poročila. On problema ne vidi, pravi da kr neki težim….nisem si želela takega življenja, nisem…..moje vprašanje: kako se spoprijazniti s tem, da je, kakor je..saj veste, ne moreš kar iti, ni denarja, ni nič—-otroci še v šoli…kako preživeti..brez da ne boli…hvala

Če ni nekaj nujnega, lahko počaka do kosila. Osebni prostor je zelo pomemben za občutek varnosti. Poskusi s samostojnimi hobiji.

Vzemi si eno uro ali 15min, slušalke, na YouTubu “zentangle tutorial”, papir, svinčnik kuli in imej svoj quiet time.
Ali pa 15min yoge (tudi zastonj na YT)…ali pa si naredi kopel & knjiga

Vsak bi se moral počutiti dobro v svoji družbi, ne glede na osamljenost, covid itd.

moraš se spomniti obdobja, ko se te ni izogibal, gotovo se te ni takrat, ko sta otroke delala.
Torej se spomni, kaj je bilo takrat. Če mu boš najedala, bo samo še bolj bežal.
Namesto, da kuhaš in pospravljaš, pojdi k dobremu frizerju, začni se rihtat, kaj naredi zase.
Moraš se najprej dobro počutiti v svoji koži. Če ne bo porajtal, si pa najdi ljubimca.

Verjetno kuhaš, pereš in mu pedenaš še vedno? Ker to ste ponavadi ženske, ki boste drugim vse popedenale, potem čez kakšno desetljetje se boste pa spomnile, da ste točno za te ljudi, ki jim tolk pedenate, nevidne. Pač začni še ti svoje življenje živet in delat samo stvari zase, nič več zanj. Sem 100%, da te bo takoj opazil.

Dostikrat videno, ja.
Kot prvo, nehaj ga prosjačiti za pozornost. To da mu omenjaš, da si sama in brez njega, ga bo najbrž še bolj odgnalo. O razlogih težko razpravljam, če ne poznam točne situacije.
Najdi si opravke/ hobije, kjer se boš sama lepo zamotila. Pojdi ven, na dolge sprehode, da ne boš preveč med štirimi stenami, to človeka res ubija.
Kaj rada počneš? Poslušaj glasbo, nauči se kak nov jezik, beri, karkoli že rada delaš. Ko boš delala, kar imaš rada, boš vzljubila tudi sebe – trenutna samopodoba namreč ni na vrhuncu, na tem boš morala še delati.
Ko boš v drugi energiji, se bo tudi moževa ignoranca spremenila. Če se pa ne bo, potem veš, kaj ti je storiti 😉
Srečno!

Dokler je mož odgovoren za vašo “osamljenost”, ga tudi ne bo na spregled.

Če nimate lastnih interesov, zanimanj.. kako boste zanimivi drugim?

Monotonost v razmerju. Pride slej ko prej. Morda si je družba kot taka sama kriva. To tak pol zgleda, ko neben več niti pri okni ne sme pogledat sosede ali pa žana pit z sodelavcem. Razmerja bi morala bit odprtejša, večje tolerance do druženj z nasprotnim spolom. Morda je to to. Nobenega razburjenja več med parom čez nek čas. Valjda vsi vse probali,druge bog pomagaj ki samo pogledali kaj šele kaj več. Če poenostavim, da si autorica najde enga novega znanca, ziher jo spravi v tak odobro voljo,da si poje okol bajte, tle pa hoče obudit neko zamrznjeno ljubezen, ki je umrla nevem kdaj . Ne vem, na glas razmišljam. MOž bi moral ljubimcu še pivo plačati, da je ženo “gor ” zbudil in da spet srečna in nasmejana hodi po bajti. No bilo kako bilo.Jaz sem na tem svetu tako ali ako le nepomemben ogledovalec in na nič nimam vpliva, ničesar ne bom spremenil. Le razlagam si tak.

Naj plača z družbo tvoje delo ali pa si pere sam. Kuha sam. Lika sam. Lahko mu pa mu SVETUJEŠ 8NE POMAGAŠ!) pri tem

Poročena si zato, da ne boš sama? Osamljena? Kje hudiča si pa ti? Tvoja osebnost? Tvoji hobiji? Kaj te veseli? Kdo si , ko nisi mama odraslim otrokom. Kdo si, ko ne kuhaš, pospravljaš, likaš? Ko boš to ugotovila, boš ugotovila da ne rabiš moškega da te osrečuje 😉

Najdi si nove prijatelje, nove hobije, zakaj bi kleceplazila za njim ce pa se te vec kot ocitno izogiba. Ne pusti da bodo tvoja leta sla mimo tebe. Pozdravcek
P.s. lahko me kontaktiras

Ti sam začni ven zahajat ,se mal rihtat gor pa mal bolj dolgo ven bodi, pa bo začel kopat za tabo. Če pa mu takrat ne potegne, pol pa pač hvalabogu naj bo v garaži še naprej.

Sodeč po tvojem pisanju bi rekel da si pridna poštena ženska. In tudi v svojem otroštvu si pretrpela veliko gorja. Toda bom povedal takole zakaj vse te ženske tvoje vrste najdete takšne kretene ki se že naprej vidi da nebo prijeten zakon še majn pa življenje z možem. Povsod v družini so problemi v zakonu toda vsak razumen človek se da pregovorit. Kakor bi se moral tvoj mož z teboj in povedati kakšen je problem in zakaj to počne. In po moji presoji kakor moški lahko povem da je več stvari ki se moški odalji od ženske in ga ne zanima. Prvo seveda je na tebi ali si se morda zapustila nimaš pravega izgleda kakor bi si on želel morda debelost pa obleka naredi človeka pričeska morda zvečer tudi kakšno sexi perilo. Ali si predlagal kdaj da gresta na kakšen sprehod v dvoje itd, Ali pa je na njemu ki se boji svoje resnice in zato želi biti sam boji se ti priznati njegove spolne nesposobnosti ali strah pred tvojim razočaranjem nad njim. Morda je tudi med vam tretja oseba in se skriva tako da ni z teboj in ga ne zanimaš.

Če ne želim/ne moreš iti iz tega razmerja, potem vsaj naredi nekaj, da ti bo lepo sami.

1. Moža nehaj prosjačiti za pozornost in ga spraševat, kdaj bo prišel. Naj pride ko želi, če želi.
2. Zaposli se s stvari izven hiše. Pojdi ven na sprehod s prijateljico, zvečer v kino (z nekom), pojdi ob vikendih na izlet (gore, morje, slovensko podeželje), spet z nekom. Skratka, osmisli si življenje, kot da si samska (kar itak si, očitno) in da imaš čas za vse na tem svetu. Omisli si tudi kako krajše ali daljše potovanje. In prosim vse to brez slabe vesti do moža. Itak ga ni. Itak ga očitno ne zanimaš.
3. Nehaj posvečati svoj čas le gospodinjstvu. Tudi če ne bo vse zglancano in vse pomito in vse skuhano, se ne bo svet podrl.
4. Če sta otroka srednješolca, itak vse razumeta in vse vesta. Ne se slepit, da ne. Povej jima, da si želiš svoj prosti čas malce obogatiti in ju povabi zraven – na obiske, na izlete, na sedenje pred hišo poleti, na piknik ob ognju na travi pred hišo.

Za vse to ne rabiš moža, da bi lahko speljala čez. Seveda ga ne boste odgnali, če pride, ampak naj njegova prisotnost ne bo pogoj za izvedbo vseh “obogatitvenih” dejavnosti.

Potem boš videla, kako se bodo zadeve razvijale. Sta samo dve opciji. ALi se bo mož morda na neki točki začel vam približevati ali oddeljevati. Ne se bati nič od tega. Če se bo oddaljeval, se pač bo. Saj ne bo dosti drugače kot je zdaj. Če se bo pa približeval, pa ne naredi te napake, da bi spet zaplula v stare tirnice.

Srečno.

pozdravljena Skoz sama
Vem kako je biti med vsemi sam,
pa,če se ti da se tu registriraj(enostavno je),
ali vsaj pusti na ZS, e-mail,kak drug kontakt
do tačas pa Vse dobro M20

Samo nekaj naredi, pojdi nekam sama, obrni se malo stran, kot da greš po svoje. Ne z moškimi. Samo hobiji ni ok, ne sem biti nadomestka, reši problem. Pojdi nekam ven s prijateljicami, samo ne v pričakovanju kdaj se bo spremenil. Kod da, če mu ni več zate, greš po svoje, živiš neko drugo življenje. ne ga v mislih posiljevati, ko greš ven. Pojdi, kot da lahko živiš brez njega, prisili se, najdi kaj. Samo tako bo dobil občutek, da se ne more igrati z odnosom, da te lahko izgubi in da ni samoumevno da si kar tam in da dela s tabo kar želi. Daj mu občutek, da lahko greš..ker tako ne boš mogla. Daj mu občutek, da si lahko brez njega, da svet zunaj njega obstaja….pojdi ven. ne varat, samo ven pojdi, oddalji se, ne prekinit, samo poišči svoj svet…ker si ujeta v njegovem…

Meni se zdi, da imata oba nepredelane bolečine iz otroštva – osamljenost, zavrženost. Zato pa sta si našla en drugega, da to podoživljata, v upanju, da razrešita bolečino.
Predlagam, da začnete delati na sebi – z vso odkritostjo do sebe in moža, pogovarjajta se o vaših spoznanjih, če bo želel.
Meni je zares pomagala čuječnost, priporočam vam knjigo Roberta Križaja. To je sicer stalno delo vzpostavljanja stika s samim sabo, soočanja in vzdržanja s čustveno bolečino in samoizpraševanja, opazovanja svojih misli. A meni se je odnos z možem precej popravil, bolje znam postavit meje, ne delam se, da je vse v redu, če ni. Po drugi strani vsakič, ko hočem na koga prevaliti krivdo, začnem raje delat na sebi. Če vam ni do ločitve, najprej pozdravite sama sebe, potem pa se še zmerom lahko kasneje odločite za ta korak, če vam z možem še vedno ne bo dobro. Srečno!

To kar dela tvoj mož sem delala jaz, ko sem bila v depresiji, pa se tega nisem niti zavedala.
Skozi sem pravila, da rabim svoj mir, nekaj časa zase, se zapirala v sobo igrala igrce in gledala razne zgodbe na YouTube-u. Meni je bilo super ok, možu pa se je mešalo. In zame je bil prvi ta pravi kliker, da nekaj le ni vredu to, da sem bila veni prijateljicami in cel večer razmišljala kako naj se iz govorim, da pobegnem domov.
Zadevo sem rešila z enim dokaj znanim “vračem”. Sicer mi je ostalo to, da se moram po določenem času druženja umakniti zase ali pa da ne prenesem glasnih ljudi, sem se pa obrnila za 100%.

Čeprav se zgodba ne konča zelo dobro, sem pa vsaj videla, s kom živim. Namreč. Mož ni vedel kaj mi je. Le kako bi, če še sama nisem. Tisto obdobje bi naredil in tudi je, zame vse kar sem si zaželela, čeprav sem hotela pred njim samo mir.
Po enem letu se je ohladil,si začel dopisovat z drugimi. Niti do sexa mu več ni.
Počasi se najina zgodba zaključuje, je pa dobro vedet, da sva bila skupaj samo v dobrem, v slabem pa je stisnil rep med noge. Še hvala bogu, da je šlo samo za depresijo.

Malo pozna z odgovorom, ampak moj se je tako obnašal, ko se je noro, ampak res noro zaljubil v drugo žensko,ki ga je zavračala. In to je trajalo 2 leti.
Ko se je končno “odljubil” sva bila že nekaj mesecev ločena. Jokal, prosil da se vrnem.
Mah. Naj še zdaj malo tudi zarad mene čepi v kleti in se izogiba svetu, tako kot se je takrat mene in najinih otrok.
Ni lahko, sem pa srečna v stanju kot sem sedaj, ko se ne rabim obremenjevat z nekom, ki me je tako zlahka izbrisal za 2 leti zaradi zlomljenega srca. Vedno mislila, da sem jaz kriva.

Rešitev 1: ljubimec, Rešitev 2: menjava službe in izobrazbe.. Pojdi npr v nočno. Jaz sem tko rešila. Moj mož isto. Sedaj sem ob nedeljah v službi in se počutim bolhe. Predvsem manj osamljeno. Sem pač v službi. Jaz sem se vpisala v šolo.

Pojdi za nekaj dni nekam kamorkoli,boš videla reakcijo, potem boš videla na čemu si,vso srečo želim🥰