mož me vara – kako naprej?
Ker ste mi zelo pomagali preživeti najhujše trenutke in ker vem, da vam ni vseeno:
Dobro sem razmislila:
1. kljub vsemu, kar mi je storil, ga imam rada, sem zaljubljena vanj in ga ljubim (in hkrati tudi sovražim). Neverjetno, vem.
2. imava majhne otroke
Zato sem mu povedala, da sem pripravljena poskusiti znova. Pod tremi pogoji: predvsem naj mi pove, če me še ljubi in če ga še spolno privlačim, to je osnovno – če me ima samo rad kot mater svojih otrok, to zame ni dovolj. Drugič, da ljubico pusti in nima več nikakršnih stikov z njo. Tretjič, da mi obljubi, da bo dal vse od sebe, da (spet) vzpostaviva dobro zvezo. Začela bi z ničle ali še nižje, ampak z dragoceno izkušnjo.
Nato sem mu popolnoma mirno razložila drugo možnost: greva narazen. Bila sem zelo podrobna: ko se boš odločil, greš. Naslednji dan prideš spakirat (ko otrok ne bo doma) in se poslovit od otrok, nato greva k odvetniku in na CSD se dogovorit o stikih z otroci. Povedala sem mu, da mi bilo stanovanje najbolje prodati, poplačati kredit in se preseliti v manjše. Razložila sem mu, da bi se šla v službo pogovorit o drugem delovnem mestu, primernejšem, če bi sama živela z otroci.
Cincal je, češ da je bil z njo res srečen, da je prvič v življenju nekaj naredil po svoje in zase. Skušala sem se postaviti v vlogo njegovega prijatelja, ker se o tem ni hotel pogovoriti z nikomer. Rekla sem mu, naj si vzame nekaj časa in gre nekam, da bi razmislil. Naj se še s kom pogovori. Mislim, da je šlo na prvem mestu za seks (priznam, meni v zadnjih mesecih ni bilo veliko do seksa – seveda to ni izgovor, da ga je poiskal drugje!!!), hkrati pa ga je privlačilo še to, da mu je bilo pri njej res lepo: nobenih sitnih otrok, kupa umazanih cunj, umazanega stanovanja, neplačanih položnic, težav v (moji) službi. Ko je prišel k njej, ga je seveda vedno pričakala vsa urejena, v pospravljenem, mirnem stanovanju. Rekel je, da sta na njegovo pobudo že petkrat končala (ja, vem…), pa ga je vsakič znova “potrebovala”, ko so se ji dogajale “hude” stvari. Da je tudi prejšnji večer že hotel (spet) končati z njo. Da je itak mislil, da ga bom vrgla iz hiše, ko sem izvedela.
Potem sva se začela pogovarjati, kako bi, če bi, nadaljevala zvezo. Najprej sem hotela, da mi pove, kaj čuti do mene in izvedela, da ga še vedno spolno privlačim in da me ima rad. Ni vedel povedati, ali je zaljubljen vame oz. je bil odgovor “verjetno”. Tu sva se skoraj spet spričkala, ker sem jaz izrazila nejevero, kako ga lahko hkrati privlačita dve ženski in je v obe zaljubljen!
Potem naju je nekaj prekinilo. Kasneje jo je, kot sem že napisala, poklical in rekel: “Konec je, oprosti.” Tisti večer je imel strašno slabo vest – češ, kaj sem JI storil (tu sem spet malo znorela: kaj si pa MENI storil?). Ko sem ga vprašala, kaj bo storil, če ga bo spet vabila nazaj, je rekel, da ga ne bo, ker bo preveč prizadeta in ga ima tako rada, da bo spoštovala njegovo odločitev in mu bo dala mir. Ha! Tukaj se je hudo zmotil: še zdaj prihajajo njeni maili in SMSi, v katerih niso ravno želje za lepo prihodnost.
Od takrat garava, da se kar kadi. Na glas mu berem odstavke iz knjig o odnosih v težavah. Razlagava si, kaj naju moti. Delava načrte, kaj bova skupaj počela. V zadnjih petih letih se gotovo nisva pogovarjala, kolikor zdaj v treh dneh. Predvsem se pogovarjava drugače, jaz dejansko poslušam, on pa končno govori o svojih čustvih. Meni je še vedno strašno hudo, ko pomislim… V knjigi pokojnega dr. Marjana Košička Zakon na razpotju (TOPLO priporočam!!!) sem prebrala nadvse resničen stavek: “Človeka, ki ga spoštujemo in imamo radi, ne bomo nikoli zavestno in sistematično izpostavljali duševemu trpljenju.” Vendar sem se odločila, da se splača še enkrat poskusiti. Strašno me je strah, ali nama bo uspelo, vendar bom tudi v primeru neuspeha vedela, da sem vsaj POSKUSILA.
Saj vem, da mi boste verjetno rekli, da sem neumna, lahkoverna in da sem se ponižala. Delno je vse to res. Ampak jaz res verjamem, da nama lahko uspe. Ugotavljam, da sem šele zdaj odrasla, prej sem živela v neki najstniški pravljici “in srečno sta živela vse do konca svojih dni.” Ni tako samoumevno in ne premaga vedno ljubezen vseh težav. Upam, da bo šlo. Opažam, da sem se spremenila. On se je spremenil, tako v malenkostih, kot tudi nasplošno. Nameravala sem ga prositi, naj gre na testiranje za spolno prenosljive bolezni. Ko sem ga vprašala, če sta seksala s kondomi in je rekel, da ne (halo!!!), je to sam predlagal.
V meni pa tli še ena žalost: svojega moža, ki sem ga dolga leta cenila in spoštovala, ker sem trdno verjela, da je predvsem DOBER človek, ne cenim in ne spoštujem več. Zaradi njegovega obnašanja v zadnjih treh dneh se mi sicer obeta upanje, da si bo ti dve čustvi pridobil nazaj, a bo še dolgo trajalo.
Uf, sem se razpisala! Ne zamerite – zame je bil forum v tem peklu uteha, nekakšno očiščenje. Najbolj so mi pomagale prijateljice, potem forum. Zelo dragoceno je bilo poslušati brati številne nasvete in izkušnje – večina v stilu “vrzi ga iz hiše in se loči” (tudi Primož mi je na Ljubezenskih nasvetih svetoval, naj se razideva), nekatere ste mi svetovale, naj skušam ohraniti družino. Mislim, da sem iz vseh mnenj potegnila najboljše za svojo družino. Čas bo pokazal, če sem naredila prav. Obljubim, da bom poročala, kako gre, in se posula s pepelom, če ne bo šlo…
Hvala! Hvala predvsem vsem prevaranim ženskam, ki ste storile podobno kot jaz in ste mi to povedale. Največja hvala “jaz tudi”, mamiiiii, nastji, mirelli, vuf vuf in prevarani.
In polagam vam na srce: ne varajte, če do partnerjev čutite vsaj še trohico spoštovanja in naklonjenosti! Ne sodelujte v varanju, če ima drugi družino! In hudiča: kar vas moti v vaši zvezi, pri partnerju: nedvoumno mu povejte, ZAKRIČITE, napišite, če je treba!
Vaše “prevarana in ne več tako žalostna”
Kot da berem zgodbo mojega tasta in tašče…..le da so bili vsi skupaj nekoliko starejši….
Lahko bi pisala marsikaj, ampak ti povem samo to….po cca. 5 letih je taščo zadela kap in je umrla…..in zgodbe je bilo naenkrat konec……
Tast je danes še vedno z ljubico…, danes uradno spremljevalko, ki pa jo ravnotako vara z drugo……
Nočem te strašit, ampak samo v poduk !!!!!!
SREČNO !!!!!
poslušaj me ti malo….. z mojo kolegico se dogaja isto in ravno tako pravi, da je pripravljena popustiti mu in začeti znova……če te je prevaral enkrat te bo zagotovo še….torej zakaj vztrajati pri taki zvezi…. z otroci pa se ni potrebno igrati, saj niso neumni, da ne vidijo tvojega “stanja”, pa to da je oče samo čez dan doma…. upoštevaje leta tvojega predvidevam , da gre za krizo 40-ih, ko si moški zamišljajo da so tata-mata…. in istočasno pozabijo na svet okoli sebe, družino, otroke….
želim ti vse najboljše in čimveč samospoštovanja, z visoko dvignjeno glavo hodi… saj je delež tvoje krivde pri moževem odhodu najverjetneje nizek.
Za ločitev je še vedno čas.
Vendar nadaljni odnos ne bo lahek.In se ne bo dogajal sam od sebe ampak bo treba vanj vlagati precej.
Morda bodo rezultati, morda ne.
Poskusit ni greh.
Sedaj sta oba čustveno zelo obremenjena. Naj čas malo prevetri glave.
Krize so sestavni del vsakega življenja in odnosa.
Še v pravljicah ne teče vse gladko.
Srečno pa še kaj napišil
Zaupaj da kakorkoli se bo odvilo bo za nekaj dobro.
Kako sem vesela za vaju. Prav si se odločila. To je tako, kot če plezamo na goro. Obliva nas znoj, smo upehani, najraje bi se obrnili in odšli nazaj, saj je hoja navzdol manj utrujajoča. Toda, ko pridemo na vrh, smo ponosni, veseli, da smo se trudili. In ko smo na vrhu, smo poplačani za ves trud. Če bi se obrnili in odšli na pol poti nazaj, ostane nekaj grenkega v nas. Nismo osvojili vrha. Pogovor in še enkrat pogovor. To vaju bo združilo. Otrokom bosta s tem, ko bosta ohranila družino, storila največ. Nista namreč več sama. Nikjer pa seveda ni brez težav. Kje pa piše, da bi ti pri morebitnem drugem partnerju bila srečna? In kako bi sprejel tvoje otroke? In kako bi tvoji otroci sprejeli njega? Nastali bi novi, drugačni problemi. Tega nihče ne pomisli. Ene probleme bi zamenjala z drugimi. A da bi bila od zdaj naprej sama? Ne verjamem, ker predvidevam, da si še v rosnih letih glede na majhne otroke. DA, PRAV SI SE ODLOČILA IN ČESTITAM TI. BODI POGUMNA. Vsi pa imamo napake. Mogoče si moža do sedaj preveč idealizirala. Spoštuj ga. Tudi njemu ni lahko!
Uspevaj in rasti!
Ja , Gabrijela spoznajo ja samo kaj
da lahko barbike menjavajo
ženi pa skoz kri pijejo in ji po glavi serejo
ker je iz mesa in krvi!!!!
TO JE ENO
DRUGO PA
ON – skoraj eno leto vara
– pravi, da je vse svoje življenje delal tako, kot so drugi hoteli,
– zdaj pa bi rad naredil po svoje, da bo on srečen
– predlagal naslednje: čez dan bi bil z nami (ko ne bi bil v službi),
zvečer, ko bi otroci zaspal, bi šel k njej,
midva pa bi bila prijatelja in bi skupaj vzgajala otroke.
– Zdaj je to storil dvakrat, ker je včeraj in danes zvečer odšel k njej
– je vzel v roke telefon, jo poklical in rekel: “Konec je, oprosti za vse.”
ONA – ga enostavno ne morem deliti z drugo žensko.
– Zato sem mu povedala, da sem pripravljena poskusiti znova.
Pod tremi pogoji: predvsem naj mi pove, če me še ljubi in
če ga še spolno privlačim, to je osnovno –
če me ima samo mater svojih otrok, to zame ni dovolj.
– Drugič, da ljubico pusti in nima več nikakršnih stikov z njo.
– Tretjič, da mi obljubi, da bo dal vse od sebe, da (spet)
vzpostaviva dobro zvezo
TAKO KOMANDA JE PADLA
IN spet si zmagala ,spet je ustregel tvojim željam
IN spet te bo varal,
ker je slabič
…. Možje, ki imajo posesivne žene shirajo če se ne podajo na pot odsotnega moža- terensko delo komercialista, voznika ,
najdejo si paralelno ženo- ljubico, se zapijejo , v skrajnem primeru pa grejo na štrik (zapisal J. RUGELJ)
VARAJO SLABIČI. IN Z NJIMI LAHKO ŽIVIJO LE SLABIČI
Spoštovanje, ki si ga čutila po pomoti (spoštovala si misel, da ti je zvest, da si edina, na katero misli ) te je seveda minilo. Ponehava odvisnost od odnosov, gledaš ga bolj takega, kot je v resnici, namesto takega, kot je v tvojem srcu. Postala si realistka, kar ti bo v prihodnosti zelo pomagalo, ker dvakrat te ne bo prizadel z enako ostrino.
Sčasoma boš morda razvila novo vrsto spoštovanja. Spoštuješ lahko marsikatero sposobnost, ki jo vidiš pri svojem možu. To pride samo po sebi s časom. Srečno!
Pozdrav!
Koliko vam mora biti težko, ko gledate, kako mož odhaja k drugi, brez slabe vesti in vam ob tem še ponuja zakon , kjer bi on imel še nekoga. Kako vam je ob misli, da morate deliti moža, ki ste mu rodila otroka in ob njem preživela 20 let življenja? Težko vam je postaviti jasne in odločne meje, ko ste vsa razbolela od bolečine, ponižana in razvrednotena. Ko vas je strah, da ga boste popolnoma izgubila in tavate med tem, kar vi želite in čutite in med njegovimi pogoji, da bo živel kar z dvema. Koliko vam mora biti hudo, da razmišljate, da bi mož ob vas imel še nekoga, ob tem pa ste popolnoma ponižana in osramočena, besna na to žensko, žalostna in zapuščena.
Odnos, kot si ga je zamislil on, vsekakor ni zdrav za otroka. Morda otrok ničesar ne ve o njegovih avanturah, vendar zelo dobro čuti čustveno atmosferi, ki je v družini. Poznamo primere, ko je eden od staršev imel izvenzakonska razmerja in otroci tega niso nikoli vedeli. Prišli so v zakon in prevare so se kar vrstile. Zakaj? Ker mi sprejemamo nezavedne čustvene signale, neizrečene besede, tisto kar čutimo, ne samo tisto, kar slišimo in vidimo. Otrok čuti, da se med vama nekaj dogaja, četudi morda na nezavednem nivoju. Občutja so tam, vaša in očetova. Kaj bi vam rada povedala? Da igrati idealno družino pred otrokom, popoldne z vami, zvečer drugje, ustvari eno posebno čustveno vzdušje, v katerem otrok živi. In to čustveno dinamiko družine nese v svet. Če vi ne boste postavila mej in si boste dovolila, da vas drugi zlorabljajo za svoje interese, tudi otrok ne bo imel modela, kako se postaviti zase. Vstopal bo v odnose, kjer ga bodo sramotili s prevarami ali pa bo sam pevzel te modele.
Zakon je odločitev dveh, vmesne poti ni. Ali si tukaj v celoti, prisoten v polnosti ali pa te ni. Vaša intuicija govori v pravo smer. Vaše želje in hrepenenja v drugo. In bolečina obe razdvaja. Vzemite si čas zase in razmislite, kaj je resnično sprejemljivo za vas? Kje boste vi manj trpela?