normalno da te vara saj si stara in grda in bedasta tudi kaj bo pa zdaj z to starko delal ti si za smetisce

pa ga se ti povaraj pa bossta quit ok tu kar pridi da to zrihtamo pisi pa se zmeniva zato takoj

Kako si lahko tako žaljiv ? Nekateri moški se res zlobni in takśnih se je potrebno izogibati v velikem loku. Če nimaš nasveta, svoje nezadovoljstvo obračaj vase, da ne prizadaneš drugih.

Razmišljanje ”čustveno stabilne” osebnosti .. tudi ti boš enkrat star in grd… samo z takšnim razmišljanjem še za smetišče neboš 😉

zivko:
Tvoja vsebina posta: “normalno da te vara saj si stara in grda in bedasta tudi kaj bo pa zdaj z to starko delal ti si za smetisce”,
pa je res “podn moškega umotvorja”, ki si ga očitno zmogel. Ko sem tvojo zgoraj napisano vsebino prebral, moram priznati, da me je bilo za trenutek kar sram, da sem tudi sam moški.
In moram ti priznati, da imata tako “Tudi ločena” kot tudi “PoloncaP”, čisto prav, ko sta te pokritizirali!
Ne razumem kako živite svoje življenje osebki (obeh spolov), ki ste tako netolerantni, žaljivi, brezbrižni,… do svoje okolice?! Načeloma drugemu ne želim slabega, toda tebi pa tudi ne želim nič dobrega, saj si na tem svetu zaslužiš doživeti vsaj malo pekla (le tako boš morda nekega dne postal boljši človek) in boš morda obžaloval svoje izrečene in zapisane žalitve, ki so v preteklosti brez pravega razloga ali povoda ranile ali pa prizadele druge. Pa brez zamere!

Pozdravljena, verjetno sva podobnih let in ker sem v prvem zakonu več kot deset let živela v podobnih pogojih, kot vi, sem se odločila, da vas vzpodbudim, da razmislite še o drugih, novih opcijah. Po mojih izkušnjah je zelo težko videti in razumeti naše obnašanje, ko smo v takšni situaciji, kot ste vi. Ponavadi je za našim obnašanjem močan razlog, ki ga spremlja še tisoč drugih malih razlogov. Pri meni je bil ta razlog strah pred samoto. Raje sem trpela z moškim, ki me je varal in tako ali tako ni preživljal veliko časa z mano, kot pa da bi se znala tega rešiti. Ja, podobno kot vi, sem se slepila, da ga imam rada, ampak to sploh ni bilo res – to pa sem spoznala šele kasneje. Meni se je po desetih letih uspelo izviti iz takšnega nesrečnega zakona. Nekaj let kasneje sem se drugič poročila (kljub velikemu nezupanju) in sedaj preživljam desetletje srečnega zakona, ob možu, ki mi stoji ob strani in kjer sem glavna “zvezda” njegovega življenja jaz. Znakov varnaja nimam, vem, da se vseeno to lahko kdaj zgodi tudi takšnim, ki načeloma ne varajo, ampak to ni glavni smisel njegovega življenja! Vzpodbujam vas, da tudi vi razmislite o drugih možnostih. Prve velike zaljubljenosti pri vas zagotovo ni več, le slepite se, da ga imate radi. Ampak če ste bili sposobni prekiniti stike s prijateljico, ki vas je tako izdala, ste sposobni tudi spregledati kakšen moški je ob vas in prekiniti tudi vaš nesrečni zakon. V nasportnem primeru pa bo ostalo tako kot je, o čemer vas tako ali tako obvešča večina tukaj pisočih. Veliko sreče vam želim!

Avtorica ,ti pa res rabiš strokovno pomoč !

Ženske katere ste prevarane in ne storite nič zato, da bi se moškemu postavile po robu in tako trpite tudi po desetletja, SE MI PRAV NIČ NE SMILITE, ker ste si same krive. Vsak si sam kroji svojo prihodnost. Pohvale in spoštovanja vredne ste ženske katere v takih primerih (res da je težko) naredite konec in se ločite od nespoštljivega moža.

Če ti je materialno več vredno kot tvoj mir, trpi naprej!

Ne podnosim prevaru, ni zensku ni musku. Ipak, treba da bude jasno, da onaj ko je prevaren je delimicno i kriv za to.
Naime, ako je u braku, vezi sve ok, sansa za prevaru ili ti setnju u tudje dvoriste, je ravna nuli!
Ako ste ljuti, svadljivi, zapustani, odbijate ga kako bi se inatili sa njim, a kad dodje do sexa onda se to svodi na rutinu, onda se ne pitajte zasto partner ode preko tarabe. 🙂
Zato, zene i muskarci, budite iskreni prema partneru/ici, volite ga bezrezervno i pokazujte to uvek, budite tolerantni i spremni za kompromis, budite uvek lepi i nasmejani, mastoviti, optimisticni…
E, ako i nakon ovakve situacije Vas parner/ka ode u setnju, ostavite ga istog trena. Nije vredan Vase ljubavi, paznje i uopste prisutnosti u njegovom zivotu. I nemojte patiti, plakati, zalostiti sebe i svoje bliznje! Verujte da i za Vas postoji prava osoba, osoba vredna svega Vaseg!
Srecno svima!

Kakšne besede! Popolnoma razumem žensko, ki jo mož vara, saj sem v podobni situaciji. Oproščam, oproščam….Životarim iz dneva v dan in upam,,,Kaj? Da se bo spremenil! Ma , kje ,nikoli se ne bo. SEdaj pravi, da nima razmerja, pa laže, ker vem,da ga ima. In jaz, spet čakam, Na kaj?

Zelo me zanima, kako je danes. Bi se avtorica oglasila?

Sindi,ne dovoli tega,ker kar počne tvoj mož,je zate samo trpljenje!

Ker vedno oproščaš,mu s tem daješ vedno potuho za nadaljevanje njegovih varanj!

Več,kot bo tvojih oproščanj,več bo njegovih varanj!!!!To je vajin vzorec in nič drugega!

Reši se,v imenu svojega miru in zdravja!Od začetka bodo duševne bolečine tako močne,da jih boš čutila na telesni fizični ravni,samo bo minilo.Ne danes ali jutri,bo pa zagotovo.V nasprotnem primeru boš vedno v krču bolečin in ran,ki se ti nikoli ne bodo zacelile!

Noben moški ni toliko vreden,pa če mu na vsakem koraku cekini letijo iz žepa.Materialne stvari niso primerljive s pravo ljubeznijo,ki pa ta nikakor ne more biti!

Varajo tudi tam, kjer je vse v redu!!! Mene je moj bivši mož varal že ko sva se spoznavala, v fazi sveže divje zaljubljenosti, ko ti res ni mar za nikogar drugega. Vsak vikend je hotel na obisk k svoji mami v drug kraj, jaz zaradi službe nisem mogla z njim, on pa je to izkoristil za orgije. Izvedela po več letih. Pa mu ni pri meni nič manjkalo. Vesela sem bila, duhovita, nasmejana, lepotica, ljubeča, dobra kuharica, seks večkrat na dan… Eni so pač varalice po duši.

Dejstvo pa je, da sem ga isti moment, ko sem dobila dokaze, nogirala. Tako da sem trpela z njim “samo” sedem let. Nikoli mi ni bilo žal za ta koraK, ŽAL MI JE LE, DA GA NISEM STORILA ŽE ISTI MOMENT, KO SEM SAMO ZASUMILA.

No, to “NOGIRANJE” mi je všeč. Sama sem poskusila, pa kar gre. Še prej pa sem na stežaj odprla vrata, da se še v redu”zlufta”.
To pomilovanje in poniževanje prevaranih žensk na tem forumu, mi sploh ni všeč. Moški, ki varajo, varajo tudi ženske, to počnejo iz dveh razlogov. Eni zgolj za zabavo, drugi iz potrebe. Prvi so Casanove, ki iščejo in iščejo vedno nove trofeje. Le ti svojih žena resnično nimajo preveč radi. Drugi, pa so odvisneži in ne morejo brez adrenalina, ki jim ga da druga ženska. Pa sploh ni važno, kakšna je, le da je. Ti svoje veze skrivajo, lažejo do onemoglosti, saj ne želijo izgubiti žene. Ženo imajo ti moški radi in to zelo radi in le z ženo lahko imajo pravi spolni odnos. Te ljubice so za te moške le “vžigalice”, ki zanetijo ogenj, ki potem gori pri ženi. Brez te iskre se ne vžge.
Se bo verjetno vsul plaz ogorčenja. A tako je!

Če si poročena 25 let z možem je gotovo velika sramota kar on dela z drugo .
Vendar če ju dobila da sta seksala ali polubljala ti je bilo sigurno hodu .

A nas ti hecaš? Jaz ne verjamem, da bi kdo vztrajal v zakonu na ta način.

Berem zgodbe prevaranih žensk v tej temi in v vsaki najdem del sebe, del svoje zgodbe… Zgodbe, za katero nisem niti v sanjah pomislila, da bi se zgodila meni, mojim otrokom… V vsaki zgodbi najdem nekaj skupnega, nekaj, za kar lahko rečem “ja vem kako se počutiš”. Se pa moja zgodba razlikuje v eni podrobnosti. Jaz sem, ko sem izvedela za prevaro, morda nagonsko, morda razumsko (še danes ne vem) naredila konec.
20 let zakona, otroci, urejeno življenje… Skupne aktivnosti, seks, smeh, skratka normalno življenje dveh oz. štirih ljudi, ki sta se našla in si zadala to skupno pot. V dobrem in slabem…
Vsaj tako sem mislila vsa ta leta… Potem pa je prišel dan, ko sem ugotovila, da je v tej idili neka razpoka. Da se je v naš odnos prikradla neka druga oseba, ki je nisem poznala, ki je niso poznali moji otroci. Pravzaprav, da je mož v naše življenje spustil to osebo, ki ji ni bilo mar, ravno tako kot njemu ne, da bo posegla v nekaj, v kar ni imela pravice poseči. Skupaj sta se odločila, da bosta sodelovala v razpadu naše “skupnosti” oz. da bosta imela razmerje dokler bo šlo, dokler jima bo pač zneslo, da bo mož lahko sedel na dveh stolčkih in na eni strani užival tisto, za kar je mislil, da mu pripada, tisto, kar mu je bilo udobno, na drugi strani pa adrenalin in čisto uživanje.
Pa sta se uštela. Tako kot jaz, ki sem 20 let živela v neki meglici utvar, tako onadva nista bila sposobna oceniti mene, moje moči in mojega značaja.
Ne bom lagala. Ko sem ugotovila kaj se dogaja za mojim hrbtom in ugotovila sem zelo hitro, sem bila šokirana, žalostna, sesul se mi je svet. Sesulo se mi je 20 let zakona, utvar (ker ja vse skupaj je bila utvara)… In tu se moja zgodba razlikuje od tistih, ki jih berem v tej temi. V trenutku, ko sem spoznala, da ima mož drugo, sem ga s tem soočila. V trenutku, ko sem videla njegov poniževalni odnos do vsega skupaj, ko sem videla, da se mu to zdi najbolj normalna stvar na svetu in da želi še vedno živeti z menoj pod isto streho, hkrati pa hoditi na redne sex seanse k drugi, da me tako malo ceni, da je mislil, da bom v to privolila, saj je vedel za mojo ljubezen do njega…. No v tistem trenutku je moral oditi. Še danes ga vidim, kako je bil šokiran in jezen ob dejstvu, da se jaz te igrice ne bom šla, da sem se sposobna postaviti po robu in najti toliko dostojanstva v sebi, da kljub temu, da sem bila nora od bolečine nisem popustila, nisem dovolila, da bi me kdorkoli imel za norca.
Isti dan, ko sem dobila potrditev, da ima drugo je moral oditi. Enostavno moral je, saj nisem mogla sebi in otrokom dovoliti živeti življenja v laži in ponižanju. Ker točno to je moj zakon bil. 20 let laži, dobro prikritih laži in sprenevedanja. Bil je odnos v katerem je bilo dajanje enostransko in samoumevno. Vsi naši izleti in smeh, ves seks in objemi so bili ena preračunljiva laž.
Ko je odšel, so se začele luščiti plasti laži in prevar. Z vsako odluščeno plastjo mi je postajalo bolj jasno kaj se je pravzaprav zgodilo. Ena majhna podrobnost tu, druga tam in slika naenkrat postane jasna. Spraševala sem se, kako sem lahko vse spregledala. In enostavno prišla do zaključka, da je bilo kar dobro prikrito in pa seveda sama v želji obdržati družino niti nisem hotela videti tisto malo, kar je bilo na trenutke kar očitno. So pa videli drugi. Bili so tiho, saj kaj so pa mogli drugega, saj so vedeli, da se bom borila za svojo družino, da jih ne bom poslušala…
Pa da ne dolgovezim, odšel je, ker je moral oditi, saj kot sem rekla, takega načina življenja ne želim pa ne glede na moja takratna čustva do njega. Že samo dejstvo, da je bil pripravljen do neke mere zavreči 20 let zakona za osebo, ki je niti ni dobro poznal, o kateri ni vedel praktično nič mi je povedalo, da ni vreden naše ljubezni. Da je nikoli ni cenil in je nikoli ne bo. Ne vem kaj je bolelo bolj, prevara ali dejstvo, da smo mu tako malo pomenili, da nas je bil pripravljen zamenjati oz. zavreči za tisto nekaj zabave in adrenalina. Da nas je, ko je odšel popolnoma izbrisal. Kot da nikoli nismo obstajali. In to je tisto, kar ne morem odpustiti. Tisto, kar mi ne da, da bi želela še kakršen koli odnos z njim.
In tega se drage moje prevarane ne zavedate. V tistem trenutku, ko so se vaši možje odločili za ljubico, v tistem trenutku so zanikali vas in vaše vrednote, vaš zakon in v tistem trenutku je vaš zakon nehal obstajati. Ne glede na vse besede vaših varajočih mož, so točno to varajoči možje, ki so želeli lažjo pot in ki niso imeli toliko morale in čustev, da so bili pripravljeni v ta ogabni ples prevar in laži potegniti vas, nič hudega sluteče partnerke, ki ste se dnevno trudile po najboljših močeh. Da niso imeli toliko poguma in vesti, da bi vam povedali kaj jih teži, kaj je narobe ampak so šli in na najbolj zahrben način zarili nož v vaše leta in leta trajajoče zakone. In zakaj? Zaradi osebnega nezadovoljstva, ker so bili preleni in pregnili, da bi vsaj malo mignili in z vami reševali zakon. Ker je bilo lažje in hitreje poiskati nekoga tretjega, ki je bil tako bedast, da je sebi dovolil, da bo sodeloval v tej prevari, kot pa iskreno pobrskati po sebi in ali rešiti kar se rešiti da ali pa končati zvezo na nek človeku prijazen način.
In drage moje prevarane, ko vztrajate v zakonih z zakonci, ki so vas prevarali, ki so to storili večkrat in do vas imeli celo poniževalni odnos in upate da bo vse “fino-fajn”, takrat ponižujete same sebe, hranite ego vašega zakonca. Ne glede na vaš trud in njegove obljube, da zdaj bo pa vse ok, ostaja dejstvo, da ste bile v nekem obdobju tako malo vredne skupaj z vašim trudom, da niste dobile iskrene besede. Je to vredno vašega truda? Ste res tako malo vredne po letih vlaganja v zakon in po letih prevar in laži, da morate zaradi lastnega strahu vztrajati v nečem, kar vas nenehno po malem ražira. Dajte pomislite nase čez 10 let. Kakšne boste takrat. Popolnoma uničene, v večnem krču kaj bo ali pa osvobojene tega bremena. Ker govorim iz lastnih izkušenj, ni lepšega, ko ugotoviš, da obstaja drugačno življenje, da za srečo ne rabiš nekoga drugega, kot samega sebe. Boli, vem kako močno boli prevara. Poznam zmedenost v tej situaciji. Vem pa tudi, da jaz, predvsem kot človek ne rabim ob sebi nekoga, ki bi mi dan za dnem dajal bolečino in nesigurnost. Vem, da to ni življenje in da je bolje biti sam in srečen, kot v dvoje in v večnem strahu in dvomu.

@jaz sem ok

Vsa čast! Globok priklon!
Kar dolg spis… odličen.

Vsaka ti čast! Poznam en primer, ko je žena prevarala moža po dolgem zakonu, mu lagala in šla z barabo za malo interesa, iluzije, spremembe… Ko ji ljubimec ni več ustrezal, se je privlekla domov in rogonosec jo je takoj sprejel odprtih rok.

Lepo je odpuščati, ampak, za kakšno ceno? jaz v takšnih odnosih ne bi mogla živet in ti tudi ne, zato še enkrat, vsaka ti čast, lahko živiš z dvignjeno glavo in ne kot poteptana smet, ki uničuje svojo dušo z življenjem v lažeh, izdaji in gnusobi. Ostali pa no, naj zatiskajo oči in živijo tako naprej, če morejo, za takšne stvari moraš imet res dober želodec. Pa kljub temu bo izdajalec spet šel na kriva pota, prej ali slej bo spet varal.