Za moje pojme ste si za to muko in trpinčenje same krive, lahko bi odšle, pa ne greste, lažje bi vam bilo po nekaj časa. Se kamen odvali od srca, ne pa da samo razbijate glavo o tem, kaj je mož počel z drugo. Potolčene prevarane žene ki še nimajo dovolj ponižanja, pomilovanja vredno.

Spoštovana “Ne razumem”!

Tu se povsem strinjam z vami. Če partnerja živita skupaj i vesta da imata težave, jih je treba razrešiti in si ne “zatiskati oči”, saj se samo od sebe ne bo nič uredilo.
Partnerju je potrebno postaviti pogoje, če se s tem kar počne ne strinjate. Saj je to vendar VAŠE življenje.
Želim vam veliko poguma in moči, da storite tisto kar je najboljše za vas in kvaliteto vašega življenja.

Lepo vas pozdravljam,

Pozdrav;

Včasih kar tako malo iz “firbca”pogledam še kake druge strani,,in tukajle…ne vem..bolj berem poste teh žal ,prevaranih žensk..bolj se sprašujem:Ali se to v resnici dogaja,ali se hecate..?!

In če se ne..je treba sploh kaj “spraševati ” za mnenja?
Nič ne bo drugače in odgovora ne boste dobile ,če ne boste same dovolj odločne,da “pospravite”..kar je TREBA!

Ne razumem..po moje take “nerazumne “ženske..al kako bi človek reku..potrebujejo prej kak obisk zdravnika…saj same ne bodo našle poti…(sej verjetno je tudi nočejo..)

Takole na kratko: hvala za vsa mnenja, nasvete takšne in drugačne.
Vsi bi naredili red. Ne boste verjeli tudi jaz. In bi odšli iz nemogočih razmer pa naj stane kolikor hoče. Dobesedno! Pa vas vprašam nekaj: vam je res vseeno, ko živite v bivališču za katerega ste 20 let dajali vse prihranke, finančno obremenili sorodnike, vložili vso dediščino in še banka se vas je usmilila s kreditom. In bi šli ven iz hiše za katero bi plačevali kredit (ja še vedno) najeli stanovanje, selili otroke, ki komaj čakajo še na to po vsem kar so že doživeli…in to vse skupaj zaradi enega bivšega moža, ki je bivši zaradi varanja, egoizma pa še kaj bi se našlo.
Ja super družba smo. Nasilnež naj kar ostane v hiški za katero je res garal ostali pa naj bežimo kolikor daleč se le da in vse pustimo kar smo ustvarili. In naj jim bomo hvaležni za preživnino (tema zase) ko si nekdo upa deliti le fin. del obveznosti, ki ostajajo, da pa prevzameš nase praktično vse skrbi za otroke (šolske, zdravstvene, pogovore in še in še) ko tvoj bivši pozabi na otroke in trdi da opravlja svoje starševse obveznosti enakovredno (ja pica na 14 dni ima strašno utež, he, he).
Skratka dovolj!!! Mislim, da je skrajni čas da se prične ponovno ugotavljati zakaj gre zakon narazen in prične ščititi pravice otrok, ki naj ostanejo v svojem bivališču dokler se šolajo!! Lepo vas prosim ali ni bolj smiselno, da gre tisti, ki ne zmore brez nasilja, alkohola in v mojem primeru brez ene revčke, ki misli, da jo z moškim ki rešuje probleme tako da klečeplazi okrog drugih žensk čaka srečno življenje.. Ali pa tudi? Kdo ve?!

A se ti je zdaj zasanjalo? Ene smo dale to skozi, ja, trape.

Draga Yo_ nič se mi ni zasanjalo. Ali si res mnenja, da ni skrajni čas da pride do premikov na tem področju.
Nisem te povsem razumela, kaj misliš z besedami: eno smo dale to skozi, ja, trape.

Jaz o sebi pač ne mislim da sem trapa. Zakaj že? Ker sem se odločila, da bo iz hiše pač odšel bivši varajoči partner in ne jaz!

mama mia: živim v Lj. in čvek bi mi bil v veselje…

ko boš trčila na naš pravosodni sistem boš dvajset let plačevala to tvojo bajturino s krvjo, psihičnimi mukami in pokvarjenim življenjem. Če je to prava cena?

Probaj ga prepričat, da prodasta, če že fizična delitev ni mogoča.

Oglasi se čez 5, 10, 15, 20 let in tkarat boš vedela kaj je Yo hotela povedat.

Postavi se na svoje noge in poskrbi za svoje otroke..žal njihov oče ne bo, saj si ga menda v 20h letih pa končno spoznala…

smo na istem.Jaz že 7 mesecev živim pod isto streho z njim kot s tujcem. Nič ne upam,ker ne želim nič imeti z njim ampak se vrtim v krogu in nimam jajjc za odhod[/quote]

Kaj pa je bil vzrok, da se je zgodila ta posledica – prevaranje??

Prevarana ki ima dovolj!

No saj legalno in po pravu ti pripada polovica premoženja, ki sta ga ustvarila skupaj. Noben denar ne poplača tvojega miru, verjemi. Zdaj če si mu bila cunja toliko časa potem, se boš zase postavljala tudi toliko časa. Ni zdaj, da bo odšel pa bo vse v redu. Od prijateljice mama je svojemu možu opeko razbila na glavi, ker ni hotel iz hiše, trpela pa je kolegica in to tako močno, da je pristala na Polju. Tudi moja mama se je spraševala a ni škoda vsega tega? Malo prej pa se je drl na nas da nas bo ubil. Še zdaj imamo vsi posledice, ker babe nimate jajc reči zdaj pa je dovolj. In ja draga moja, čisto sama si si kriva ker to dopuščaš, ker se nič nimaš rada, ker ti šminka pomeni več kot tvoj jaz. Pa nisi edina, vse na tem forumu smo si podobne kot jajce jajcu.
In ker že tako želiš ostati tam zaradi hiše in zato ker si ti žrtev. Draga moja, ti kar vztrajaj, scenarij pa je naslednji pretepel te bo skoraj do smrti, te preveral pred tvojimi očmi. Ti pa boš svojim otrokom pe vedno dopovedovala, da ste vi žrtve in da bo šel on iz hiše.
Če si jahana je to isto, kot če jahaš. Le da si ti takoooo zelo boga. Pa nisi. Sovražiš samo sebe in samo prosiš, da je grozen do tebe. Govorim iz lastnih izkušenj.

Beži, kakor te nesejo noge in potem zahtevaj nazaj kar je tvojega in razjezila si me do platfona, ker kar vidim sebe v tebi. Kako sem lahko bila tako butasta? In še nekaj, domači pes te ima raje kot on in to ni nujno slaba stvar.

Želim ti vse lepo v življenju in brcni ga v rit,

Mojca

Hm, še enkrat hvala za vse nasvete. Mislim, da bo prav in mogoče še za koga uporabno, če podam še nekaj inf.

V notarskem sporazumu imam določilo, da se mora bivši mož iz hiše odseliti do določenega datuma ne glede na to, da je solastnik in da do prodaje hiše nima pravice zahtevati uporabnine.

Tako, da zadeva s skupnim bivanjem ima rok trajanja. Problem pa je zdržati še par mesecev. Potem pa razmišljam o poplačilu njegovega dela. Ali plačujem najemnino ali pa banki kredit.. oboje je zoprno, vendarle pa prodam vse skupaj še vedno lahko.
Še danes težko verjamem, da je takrat to podpisal. Ampak na začetku je imel še slabo vest in je šlo. Danes ne bi dosegla več ničesar!!!
Se učim imetri se rada in mi gre tako kot v pesmici New age: Love is a pain, with everyday It gets better…

Prvič je napaka, drugič je odločitev,

Pustiti ga boš morala žal.Nezvestoba se ga drži,kot cek.Zakaj je takšen je treba odgovore poiskati v otroštvu.Četudi ti sedaj trdi ,da mu je žal mu verjetno res je in ta trenutek tako tudi čuti.Vendar to ne traja dolgo njegov zaznamek ga prej koslej doleti in pride ponj.Pusti ga ne slepi se več takšen je in konec zaradi tebe ne bo skočil iz svoje kože.To je v človeku in takšen človek ne vem od kod se mu ta pohota pojavlja.To je bolezen.

Pa kaj si ja nor… Možu odpusti, prijatelljici – ljubici odpusti… Pa ti si idealna oseba, po kateri lahko hodijo po mili volji. Glavo tiščiš v pesek pa gremo dalje…
Tako kot je ena zgoraj napisala, tolko si neumna, da se človeku enostavno moraš smilit!

Kako lahko osebo, ki spi s tvojim možem, imenuješ PRIJATELJICA?
In če prav razumem je tu šlo celo dvakrat za razmerje.
Z možem si se poročila. S prijateljico pa nisi poročena. Ali nimaš višjega standarda za osebe, ki jih imenuješ prijatelj/ica?

No točno to sem imela v mislih pa še kakšno bolj trdo, ampak nimam navade soli sipat po ranah drugih. Me je pa groza, ko vidim kako malo samospoštovanja imajo ene ženske.

Dajte ženske zbudite se no… že dolgo nimamo več moških zato ker jih moramo imeti ampak zgolj zato ker nam je z njimi fajn… vsaj ene

Prav je odpustiti, že zaradi sebe … Vendar ni mogoče tako enostavno odpustiti – take rane so veliko prehude. Morda si se navadila vse mogoče prenašati, toda v resnici gotovo hudo trpiš v srcu.

Sama sem o odpuščanju precej pisala, morda ti pride prav kakšen moj zapis:
Šola odpuščanja

Želim ti, da najdeš resničen mir srca.
Zelo zelo moraš razmisliti, kaj in kako boš z možem, v resnici je naredil strašno grde stvari.
Kajti odpustiti mu ni isto kot pustiti nekomu, da hodi po tebi.
Ti imaš svoje pravice, svoje dostojanstvo.
Dejansko bi moral on garati, če bi želel ostati s teboj.
Te pa zelo razumem, vem, poročila si se za “do smrti”.

Želim ti vse najboljše!

Tvoja izpoved je pretresljiva in šokantna ampak se čuti tudi tvoja moč. Šla boš iz tega ven, nimaš nobenega razloga, da bi sebe videla v tej zgodbi. Predobra si za kaj takega, upam, da si že stran od tega manipulatorja, lažnivca in razvratneža. Resnično ti želim vse dobro, verjamem, da boš kmalu vesela, da si se znebila te nočne more.

Taki tipi so res ogabni, pa ne zaradi tega, ker imajo tovrstna nagnjenja, ampak ker s svojimi dejanji uničevalno delujejo na normalne ljudi v svoji bližini. Lahko ga tožiš, ker je tvojo fotografijo pošiljal v takšne namene brez tvojega vedenja. In to je še najblažja kazen za vse ponižanje in manipuliranje, ki ti jih je daroval. Vso srečo!

Po letu dni se ponovno oglašam. Letu, v katerem sem v celotnem svojem življenju najbolj trpela, prestajala najhujše bolečine. Zrušil se mi je svet, svet vere v lepoto in pravičnost.
Razočarana sem bila nad možem, razočarana nad njegovo ljubico mojo “prijateljico”.
Zakaj? Oba sta me dobro poznala, poznala sta moje vrednote.

Možu je bilo ob razkritju zveze hudo, zelo hudo. Hudo mu je še danes. Mislim, da se šele zdaj zaveda, kaj je imel, česa ni znal ceniti. Trudi se, da bi nadoknadil zamujeno, da bi mi povrnil vero v življenje. A v meni ni več notranjega miru. Zdaj gledam na svet z drugimi očmi. Postavila sem pogoje. Ve, da če se bo prekršil, poti nazaj več ni.

Meni kar naprej v valovih prihajajo pred oči slike, slike, kako se ljubimka z njo, resnične ali pa samo v moji fantaziji. Slike so in jaz sumljičava. Ob obletnici razkritja so ponovno močno zaživele.

Brskam po rečeh, kjer bi odkrila še kake sočne podrobnosti. Zakaj? Ker si želim izvedeti resnico, resnico kaj se je dogajalo, kako se mu je mogla med nosečnostjo in po njej nastavljati, kako je mogla hinaviti prijateljstvo? Išem resnico, morda bom v tej resnici našla odgovore na moja vprašanja. Delne odgovore dobim od moža, a vem, da je veliko kurbarij z npo zamolčanih. Na računalniku sem našla njeno fotografijo. Brskala sem, kje je nastala. Za moža je bila to težka reč, priznati resnico. Medtem, ko sem mislila, da je službeno odsoten, je preživljal romantičen večer na morju ob kapasantah, tartufih in…
Ja pred dvema letoma. Po smrti njegove mame, za katero sem skrbela z veliko ljubeznijo, jo negovala, saj je bila nepokretna. Verjetno to ni bila edina večerja, a slika, ki sem jo našla, ni zabrisala sledi.

Oseba, s katero je delil intimne trenutke, pa si beseda “prijatejica” definitivno ne zasluži, pravzaprav si ga ni nikoli, saj je ves čas mojega poznanstva z njo, ljubimkala z njim poleg ostalih. Hodila je naokrogg, za šanki lovila poročene moške, v cerkvi pa duhovnike. Za vse zveze, ki mi jih je razkrila, sem ji odkrito, tako kot to storijo pravi prijatelji, povedala kakšno je moje stališče. Ne delaj tega. Zdaj lahko z gotovostjo rečem, da so to lovače, za mene še slabše kot kurbe. Lovila je poročene moške, ugledne poslovneže, gospodarstvenike, duhovnike in vsa srečna je bila, ko so jo vozili na večerje v eminentne gostilne, ona je bila njihova spremljevalka, njihova kurbetina.
Na enem takih lovov za šankom je v domačem kraju spoznala človeka, ki jo je resnično vzljubil, a ga je Bog prekmalu poklical k sebi. On že ve zakaj. Njega ni bila vredna.
Ob tej izgubi sem ji stala ob strani, tako kot tudi ob vseh težavah, ki jih je imela. Ni bilo dneva, ko me ne bi v poznih večernih urah poklicala in jambrala, jambrala. Poslušala sem jo, ji poskušala vrniti vero v življenje. Skupaj smo jo jemali po nakupih, ob praznikih ni bila sama.

Kjub moji naporni službi in skrbi za družino, sem si zanjo vedno vzela čas. Srbela sem tudi za moževe ostarele starše, skratka, nikoli mi ni bilo odveč storiti dobro delo človeku, ki ga je potreboval. Ne hinavim, vsem odkrito povem, kaj mislim, pa čeprav jim na prvi pogled ni všeč. Ljudje me imajo radi, radi so v moji bližini.

Prijateljica si je opomogla, zopet je prišel čas njenih osvajalskih pohodov. Njena depresija je počasi izginila, začela je živeti staro avanturistično življenje.

Niti v sanjah pa si nisem mislila, da se še vedno sestaja z mojim možem naskrivaj, hodi na kavice, v kino, na… Ob razkritju sem mislila, da mi je povedala vse, a tudi to so bile le kapljice. Niti v sanjah si ne more misliti, ne zaveda se, kako bolečino mi je povzročila, kako sem nad njo razočarana.

To bolečino, ki sta mi jo povzročila spremlja moj mož. Sram ga je. Najraje bi se ugreznil v zemljo, pozabil na vse, začel na novo življenje z mano. Nama bo uspelo? Ne vem. Tdrudi se, v težkih trenutkih mi stoji ob strani. Ko pridejo tiste moraste sanje, bi najraje zapustila ta svet. Pa je spet malo bolje, pa zopet padec, še močnejši. Včasih tudi tablete za pomiritev ne pomagajo več. Je to rešitev? Še sije sonce zame?

O mojih bolečinah nisem spregovorila z nikomer, ne v službi, ne v družini, ne z otroki, ne s prijatelji. Ne želim, da bi oni trpeli z menoj.

V meni ni več življenja, ni tistega žara, ki sem ga sevala okrog. Izogibam se družbe. Občutek imam, da v meni vsi vidijo le najslabše, pa vem, da temu ni tako.

Ta “prijateljica” ni mlajša in še zdaleč nima idealne postave, ima pa veliko mero naivnosti, saj jo lahko položi vsak. Redno hodi k nedeljskim mašam, redno k obhajilu, brez kride, da greši. Tudi z duhovniki. FUJ in FEJ.
Pa kako nedolžno bitje se dela doma, v tej pobožni družini menda mislijo, da je pri 50 še nedolžna. Halo, zgonena bi bil pravi odgovor.

Zdaj bi potrebovala osebo, ki bi me poslušala, ki bi ji lahko zaupala svoje težave. Prav zato tole tudi pišem. Včasih, ko se peljem z avtom, kričim kot zverina, ven daje svojo jezo, svoj bes. Tam me nihče ne sliši.

Upam, da je mož resnično prekinil vse stike z njo in da bo, če ga bo še kdaj poklicala, zbral toliko moči, da ji bo rekel, dovolj je bilo, dovolj si me dobila, preostanek zdaj pust moji ženi.

Upam v srečno življenje, pa saj upanje umre zadnje, mar ne?

Veš kaj avtorica, oprosti ampak ti si resno patetična in za pomilovanje, kot je nekdo že zgoraj omenil.

Mož te je varal in varal, poniževal, se ti v obraz smejal… bila si mu dobesedno velik je*bi veter, ti pa še vedno ob njem. Jaz to težko razumem, kaj je z vami ženske!
In prijateljica ona naj ti moža pusti? Oprosti, sam te hoče varati- nobena ga ne sili, mar ne? Imaš takega dedca, da te ne spoštuje dovolj, kot vidiš, in zato mirno gre. Ne gre zato, ker bi bil pod prisilo, vara ker mu paše, ker ve da lahko, ker ve da ni posledic pri tebi.

In ti trpiš že toliko let samo zato, ker sama tako želiš, ker so ti vsi svetovali odhod, ti pa še vedno…

Ja poglej, 25 let je pometal s teboj, res misliš, da ni ugotovil, da se pač pustiš pometati? Ženska koliko življenj ti misliš da imaš? Sto?
Premisli če se splača še vedno biti ob takem nedorasležu, ker enkrat boš stara, se boš ozrla nazaj in ….
misliš, da boš zadovoljna s tem kar boš videla?

To kar opisuješ me spomne na eno osebo, meni zelo drago in pri srcu, ki je svojo zmoto videla prepozno.

Prosim, pomisli nase in pojdi sama nprej. Zberi to moč in pojdi. Varal te je in celo nasilen je bil. Taki moški so mojstri pri obljubah, točno vedo kaj reči in kdaj, da te zadržijo. Da ženska preveč pri sebi razmišlja kaj je spet zakrivila, da se bo v prihodnje bolj potrudila, pa tudi rekel je da bo boljši. Pa ne bo! On se ne opraviči zato ker mu je žal. Opraviči se zato, da te zadrži pri sebi, da ohrani ugodje, ki ga ima. Ko bo priložnost na obzorju, bo spet varal. Samo pri igri bo spretnejši.

Pojdi naprej, zapusti ga, začni se CENIT! On te ne. Vsaj na stara leta uživaj.