Pozdravljene,
od kar se nama je rodila čudovita punčka, tega je ze več kot pol leta,
me moz zanemarja in zivi samo še za tega otroka.
Najraje bi jo dal v vitrino, da se ji ja kaj ne bi naredilo.
Jaz pa pogrešam njega, večkrat sem mu to omenila, pa pravi, zdaj je
tako majhna da naju ful rabi.
No pa sem odgovorila: jaz pa tudi samo enkrat zivim in imam pravico
ziveti tako da sem srečna.
Kakšne so vaše izkušnje s tem?
Tudi jaz imam ful rada hčerko, vendar moram imeti svoje zivljenje,
kajti le če bom jaz srečna, lahko to srečo prenašam tudi na mojega
otroka. Otrok tudi čuti kdaj raste v srečnem okolju in kdaj ne?

Draga Bojana!

To, da vas mož postavlja na drugo mesto oz. da otroka postavlja na prvo mesto je zelo slabo za vajin zakon in še slabši zgled za vajinega otroka. Priporočam vam, da si preberete temo, ki je bila odprta pred kratkim, odprla jo je Lenja naslov pa je 7 napak staršev. Prva napaka opisuje natanko takšno situacijo kot jo opisujete sami. Predlagam, da si preberete in našli boste kar nekaj zanimivih odgovorov na svoje vprašanje.

Z možem se pogovorite, povejte da vam on pomeni največ in da pričakujete od njega enako. Če je pripravljen mu dajte za prebrat temo 7 napak staršev. Verjetno bo premislil in sprevidel napako. Otroci nam res obogatijo zakon in skupno življenje, nikakor pa ne smemo živeti samo za njih. Kaj se bo pa z našim zakonom zgodilo potem, ko otroci odrastejo in odidejo, kaj nam bo ostalo, če ne ljubezen, ki stoji na trdnih temeljih, na skupnih spominih….

Veliko sreče,
M.

Draga Bojana,

verjamem, da se počutiš zapostavljeno. Ampak nekako ne morem verjeti, da ima mož res raje vajino punčko oz. da tebe nima več tako rad. Če te je imel rad prej, te ima zdaj še bolj, saj si vendar ti rodila to malo princesko.
Mogoče si še malo bolj občutljiva, on pa ne razume, da ga potrebuješ. Ampak, verjemi, vse to je prehodnega značaja. Njegovo navdušenje nad malo pupo je razumljivo ( pomisli, kako bi bilo, če bi bilo obratno!) in se bo prav gotovo znormaliziralo. Verjetno je tako, da vse v zvezi z dojenčkom opraviš ti sama, on pa samo crklja dišečo štručko. Poskusi obratno. Naj jo on previje, ko je pokakana in naj on vstaja ponoči. Kar hitro bo padel z oblakov.
Zvijač je še veliko – na primer: prepusti mu jo za celo popoldne, ti pa pojdi od doma po opravkih. Komaj bo čakal, da se vrneš!
Na prvo starševsko napako pa ga kar opozori, pa tudi na zadnjo.

Želim ti vso srečo,
Lenja

Lenja hvala ti za odgovor,
vendar kar si napisala zal ni mogoče, sem ze odsla celo
popoldne, pa mi je rekel kako lepo sta se imela, previj jo je
2 krat ker je bila obakrat pokakana, nosil jo je , ko je jokala itd.
Ponoči pa nam ni treba vstajati, ker celo noč spi.
Res sem občutljiva in ranjena.

Zdravo
Bojana jaz pa sem vedno mislil , da smo le moški odrinjeni , ko se rodi otrok . Žena cel dan in ponoči dela (ko je majhen otrok) veste koliko , ko pa se uleže in bi se rada spočila se mi moški ponavadi počutimo odrinjenega in nikakor ne priznamo , da je bil delavnik tako naporen,da se ji nič več ne da.
Le v glavnem se mi izogibamo del , ki vidim , da si jih ti naložila možu in se jih je z veseljem lotil.
Premisli, kako je bilo med vama pred rojstvom otroka. Saj najdemo moški hitro kakšen “pameten” izgovor, če bi bili radi malo “stran” od partnerke.
TO JE LE MOJE MNENJE LP

Ga bo minilo, prej ko slej in boš spet ti na tapeti. Malo potrpi.

Draga Bojana,

domnevam, da si še zelo mlada. Navajena si bila moževe pozornosti, ki je sedaj nekako izpuhtela oz. je namenjena vajini deklici. Najbrž si zelo osamljena in komaj čakaš, da pride mož domov. In namesto, da bi objel in opazil tebe, gleda predvsem njo. Ne vem ničesar o vama pred rojstvom hčerke, zato lahko samo ugibam. Če je bilo vajino razmerje dobro, ni razloga za tvojo prizadetost. Saj, ko pa deklica spi, je pa mož samo tvoj, kajne?
Naj ti razložim še svojo izkušnjo. Tudi moj mož je ‘okoli padel’, ko smo dobili našo punčko. Najprej se je je malo bal, ko pa jo je enkrat vzel v naročje, je ni več izpustil. Ko je ležal na kavču, mu je ležala na prsih kot žabica in spokojno spala. Ure in ure. In ko je bila večja, se je neskončno potrpežljivo igral z njo na tleh, jo vozil na sprehode, jaz pa sem medtem lahko postorila gospodinjska opravila. Zato, da sva zvečer imela čas samo za naju.
Mene njegova pozornost do hčerke ni motila, nasprotno, bila mi je izredno všeč. Bolj me je skrbelo, da se bo mala navezala nanj bolj kot name. Ko je šel od doma, je jokala za njim in poljubljala njegovo pižamo… To je trajalo do približno petega leta, potem pa se je popolnoma obrnilo, potem pa še samo – mami.
Čeprav imata prav poseben odnos še danes (čeprav je že študentka), ki pa ni tako pristen in iskren kot je najin,bolj v rokavičkah. Očetje in hčerke, to je posebna zgodba, veš.
Bojana, svetujem ti, da namesto, da čakaš na njegove pozornosti in si razočarana, objemi ti njega, pokaži mu ( ne samo povej), da ga pogrešaš. Namesto, da čakaš, da on osreči tebe, osreči ti njega. Bodi urejena, prijazna, ljubeča in predvsem – ne postavljaj hčerke med vaju. Ona ni tvoja konkurenca, to so druge dimenzije. Potrudi se za moževo pozornost in imelo jo boš.

Lepo te pozdravljam,
Lenja