Spoštovani

L.1999 so bili pri meni registrirani paroksizmi atrijske fibrilacije s tahikardnim odgovorom prekatov. Bil sem hospitaliziran.

Odputni izvid je bili sledeči:
·Krvni pritisk v notrmotenzivnem območju
·UZ srca – mejno razširjen levi in desni atrij, kontrastna preiskava ne pokaže defekta v interatrijskem pretinu. Možen manjši pretok kontrasta v leve votline, vendar je izvid neprepičljiv in gre lahko za artefakte. Vsekakor ne gre za hemodinamsko pomemben odprt foramenovale..
·Laboratorijski izvidi: Bp
·Preiskava plučne funkcije: Bp

Poleg navedenega zaradi nevrotiformnih težav (socialna fobija, nenadzorovan strah, kronična utrujenost, tesnoba…), ki so ga omenjene težave še dodatno vspodbudite, obiskujem psihiatra.

Zanima me, če lahko na podlagi imenovanega sklepam, da gre v mojem primeru za zdravega anksioznega in duševno potrtega človeka katerega sestavni del so tudi palpitacije.

PS. Prebral sem vaš članek v septembrski reviji za srce, ki mi je dodatno razširil obzorja.

Zanima me tudi kaj na dolgi rok lahko pričakujem. Paroksizmi so po letu 2000 ob terapiji z Bloxanom, izginili ostale pa so palpitacije, ki me občasno vrnejo v situacijo, ki sem jo podoživljal leta 1999 – strah, strah in še enkrat strah!

LP

Jože

Po vsebini vašega vprašanja je najbližja domneva, da je vaše srce organsko zdravo in da je “čezmerno občutljivo” na psihične (duševne) vplive. Izgleda, da je sedanji odmerek Bloxana učinkovit proti paroksizmom atrijske fibrilacije in premalo učinkovit proti palpitacijam, ki so zelo verjetno znak posameznih nerednih utripov ali zelo kratkotrajnih paroksizmof fibrilacije. Poizkusite odpraviti težavo z ustreznimi rednimi telesnimi obremenitvami (hoja, kolesarjenje, itd.) po večkrat na teden. Razmisliti je treba o povečanju odmerkov Bloxana, o morebitnem očasnem dejanju blagih pomirjeval in o dodatnem dajanju zdravila proti aritmiji.

Lep pozdrav!

prim. Boris Cibic, dr. med.

Najlepša hvala za odgovor.

Naj povem še to, da redno 1 leto in pol jemljem antidepresiv Zoloft 50mg/1x na dan, občasno vzamem tudi pomirjevalo Xanax. Z povečanjem doze Bloksana sem že problal vendar sem imel nizko povprečno frekvenco ponoči (rezultati holter monitoringa). Moj utrip se v mirovanju giblje med 50 in 55 udarci na minuto. Večkrat se spusti tudi pod 50. Posebnih težav zaradi tega nimam.

Lep pozdrav

Jože

Prosil bi še za odgovor dva vprašanja:

·Ali je možno, da motnje ritma povzroča deformacija hrbtenice v zgornjem delu (med lopaticama) glede na to, da so notranji organi povezani z hrbtenico ali mogoče hiatalna kila (nekateri me v to prepričujejo)? V zadnjem času se spopadam z hudimi bolečinami v zg. delu hrbta predvsem po zaključku spanja, pa tudi palpitacije so bistveno bolj pogoste in so pretežno v dopoldanskem času.

·Kakšne posledice na srcu lahko pusti občasno neredno bitje srca, če ni organskih razlogov za to?

Lep pozdrav

Jože

Če z Bloxanom dosežete zmanjšanje motenj srčnega ritma in nimate prehudega padca srčne frekvence in krvnega tlaka, oziroma nimate vrtoglavic, občutkov, da boste padli v nezavest, itd., nadaljujte s priporočenimi odmerki zdravila. V nasprotnem primeru poskusite učinek enega od zdravil proti napadom nerednega bitja srca. Če imate hiatalno hermijo, poskusite učinek ustreznega zdravila. Morda boste dosegli zmanjšanje motenj srčnega ritma. Včasih so tudi spremembe v vratni hrbtenici nekoliko sokrive za srčne motnje. Kaj so ugotovili ortopedi?

Lep pozdrav!

prim. Boris Cibic, dr. med.

Od srca hvala za odgovor (ironično kaj ne).

Trenutno sem zaradi palpitacij, ki me pri mojem delu zelo ovirajo na bolniški
Životarjenje se nadaljuje. Več kot očitno je ponovno prišlo obdobje, ki me psihično pobira. Česar koli se lotim (tudi hoje), začutim nepravilno delovanje srca, ki povzroča stiskajoč občutek v vratu (kot bi mi začelo primanjkovati sape). Zanimivo je to, da imenovano izgine, ko se spravim v horizontalo (počitek v ležečem položaju). Se opravičujem ker vas obremenjujem z svojim pisanjem vendar sem čustveno ponovno na tleh, strokovnjaki vašega kova pa mi dajejo kanček optimizma , da bo to sr…. enkrat minilo.
Sprašujete o hrbtenici in o tem kaj pravijo ortopedi?
Nič, v zadnjem času jih nisem obiskal, ker so čakalne dobe izredno dolge (ca. 1 leto). Bolečine, ki sem jih navedel sem poizkušal odpraviti z pomočjo ameriškega kiropraktika. Ne vem mogoče je to napaka?

Za konec bi vprašal še tole:
Ali bi bilo smiselno ponovno opraviti bolj obširne preiskave. Opravil sem jih konec leta 1999.

Za odgovore še enkrat najlepša hvala

Jože

Tudi jaz sem prepričan, da boste prej ali slej rešeni sedanjih težav. Potrebno je dosledno jemanje predpisanih zdravil in, v primeru premajhne učinkovitosti, v dogovoru z zdravnikom, povečati odmerke ali jih zamenjati. Upam, da se vam vaš zdravnik posveča kolikor je možno. Ni nobena napaka, če ste poizkusili tudi učinek terapije kiropraktika. Verjetno ni v hrbtenici toliko sprememb, da bi lahko z njimi razložili motnje v delovanju srca.

Prepričan sem, da vas bo eno ali drugo zdravilo rešilo motečih palpitacij. Ker jih nimate v ležečem položaju pomeni, da ima pri njihovem nastanku določen vpliv tudi lega telesa.

Ni se vam treba opravičevati. Sem vam na voljo, da vam pomagam.

Lep pozdrav!

prim. Boris Cibic, dr. med.

Spoštovani Jos,

imam moža, ki ima že deset let podobne težave kot vi. Tudi pri njem je bil največji problem to, da ga je bilo blazno strah, da bo umrl. Ker je postalo njegovo življenje in naše skupno družinsko življenje zaradi tega zelo moteno, sem se odločila, da mu pomagam. Najprej sem ga naročila na vse preglede, da bi odkrili organski razlog za ondulacije in občasne atrijske fibrilacije, tudi ‘second opinion’. Rezultat je bil, tako kot pravi dr. Cibic ( ki je čudovit zdravnik in človek!), – zdravo srce, ki ‘podleže’ duševnim obremenitvam. Naslednji korak je bil, da sem se lotila njegovega stresnega življenja in ga poskusila urediti, ga učila spopadati se s težavami in jih reševati, namesto potlačiti. Ni bilo vidnega uspeha, še vedno ni zmogel ‘pogledati čez’.
Moram povedati, da se zdravi z bloxanom ( pol tabletke dnevno ) in da ima bistveno manj epizod kot prej, predvsem pa ni več potrebna zdravniška pomoč, vsak ‘napad’ izzveni sam.
Kljub temu ga je še vedno hromil strah pred napadi in posledično pred smrtjo. Za psihiatra ga nikakor nisem uspela prepričati, tudi o kakšnih antidepresivih ni hotel slišati. Ker je imel fiksno idejo, da mu napade povzroča tudi določena hrana ( ali prevelik obrok hrane), je začel dobesedno stradati, da bi prepričil napade. Seveda je obupno shujšal, izgubil mišice in se zaradi tega počutil še slabše, tudi zato, ker so ga vsi spraševali, kaj je z njim narobe. Bilo je prav obupno.
Naj vam povem, kaj mu je pomagalo. Ko sem iskala informacije o njegovih težavah, sem na internetu slučajno odkrila skupino za AFIB support (http:/health.grups.yahoo.com/group/AFibsupport/), kjer si ljudje z istimi težavami med seboj pomagajo. Sprintala sem mu nekaj prispevkov in ko je ugotovil, da ima v ZDA te iste težave dva milijona ljudi, da ni edini, da se od tega ne umre, da imajo ljudje te težave tudi dvajset let, mu je naenkrat odleglo. Umiril se je, v bistvu – sprijaznil se je s svojim stanjem, s svojo težavo, se navadil živeti z njo. In od takrat ima bistveno manj težav ( seveda, saj je bil v začaranem krogu), živimo normalno, greva tudi na potovanja ( pred tem sva šla samo v kraje, kjer je bila v bližini bolnišnica, sploh pa je bil raje kar doma), spet se smeje, pridobil je na teži, hodi na fitnes in tenis in se spet veseli življenja.
Pokusite tudi vi drugače pogledati na svoj problem, upam, da bo, ob pomoči ljubljene osebe, uspelo tudi vam.
Vso srečo vam želim!

LEPO DA STE SVOJO IZKUŠNJO Z MOŽEM OPISALA, DA TISTI, KI MORAMO ŽIVETI S TOVRSTNIMI TEŽAVAMI IMAMO UPANJE, DA SE MOGOČE STVARI DAJO UREDITI VSAJ TOLIKO, DA ČLOVEK ŽIVI NORMALNO NE PA V STALENM STRAHU OD NAPADA. ZANIMIVO JE TO, DA JE LJUDI Z TEMI TEŽAVAMI VELIKO. NE VEM ZAKAJ JE TEMU TAKO. VERJETNO TEMPO ŽIVLJENJA ALI KAJ VEM..
LP MARTINA