Imam 19 letno hči, ki je zelo nezadovoljna s svojo podobo. Že dve leti se omejuje pri hrani tako, da ne uživa ničesar, kar vsebuje vsaj malo maščobe, prenehala je tudi z uživanjem mesa. Potem preide v druge skrajnosti in poje veliko količino rozin, suhih sliv, medu. V družini so zaradi tega spori na dnevnem redu. Zaradi stalnega omejevanja (včasih je uživala v hrani) je seveda nervozna in je komunikacija z njo res težka. Čeprav ima idealno težo za svojo velikost – 58 kg (173 cm) oz. prej prenizko, namerava začeti z jogurtovo shujševalno kuro, ker bi rada imela 54 kg. Družbe nima, prosti čas preživi večinoma doma.
Vem, da tudi po omenjeni kuri ne bo zadovoljna s seboj, zato jo prepričujem, da naj ne izgublja energije na ta način, saj jo letos potrebuje veliko, ker je maturantka.

Prosim za nasvet, kako ji naj pomagam. Omenila sem ji že psihologa, vendar o tem noče nič slišati. Tako mi je hudo, da moja hči preživlja svoja lepa mlada leta v proučevanju jedilnikov in diet, namesto, da bi jih preživljala na način, ki je primernejši za mlade.

Za vaš nasvet se vam najlepše zahvaljujem.

Spoštovanja g. Anja

Kar zgrozim se ko vidim kje napisano kaj o motnjah hranjenja. Tudi jaz imam hčerko, zdaj ima 21 let in že skoraj dve leti ne živi več doma. Seveda je imela tudi ona veliko motnjo hranjenja, od nič jesti in seštevanja kalorij in dekagramov, telesne aktivnosti do onemoglosti, do požrtij in bruhanja. Nekoč veliki prijateljici sva postali sovražnici. Nič nisem mogla storiti. Vse kar je možno sem prebrala, da bi več razumela, mogla sprejeti kar se sprejeti da. Obupala sem, odselila se je, živi s fantom. Spet sva našli stik po daljšem obdobju, pravi da je zdrava, čeprav je po njeno že od vedno. Nič več se ne obremenjujem. Skrb za študij in preživetje ji je ustvarila nov pogled na življenje, da mora vso “gnusno” hrano zaslužiti. Še nekaj je res, tako obolevajo dekleta ki imajo v sebi nezadovoljstvo, predvsem zaradi slabega odnosa med očetom in mamo. Analizirajte vaše družinsko življenje, če morete vspostavite zaupen odnos z njo, želim vam več uspeha kot sem ga imela jaz. Lepo pozdravljeni
Danica

Spoštovani!
Opisali ste za hčerkino starost pogoste prehrambene motnje, ki pri njenih vrstnicah segajo od nedolžnega kozmetičnega hujšanja pa do anoreksije, ki pomeni življenjsko nevaren stradež in odrekanje za organizem pomembnim sestavinam hrane. Čeprav je vaša hči še dijakinja bo vendar našla razumevajoč sprejem in spodbudo v skupini Muza v okviru Študenteske organizacije v Ljubljani. Če bi se glede obiska pri psihiatru le premislila, se lahko oglasi v moji posvetovalnici v Zdravstvenem domu za študente, Aškerčeva 4, tel 2007411, v tem primeru bo potrebno tudi vaše neposredno sodelovanje, saj izkušnje kažejo, da se je potrebno hkrati s prehrambenimi motnjami ukvarjati tudi z družinsko dinamiko.

Lep pozdrav!

Mag.Vanja F.Rejec, dr.med.

mislim, da je vaša hčera že na tisti stopnji ki vodi v hudo bolezen .to je nedvomno anoreksija zato ker imam sama že podobne izkušnje!

zanima me, če obstaja v Slovenijo klinika oz. ustanova, ki se ukvarja z zdravljenjem anoreksije.
Šlišala sem za sanatorij v Šentvidu pri Stični. Prosim, če mi lahko poveste kaj več o tem.

Z anoreksijo se hospitalno ukvarja Klinični oddelek za mentalno zdravje, Zaloška 29, Ljubljana.

Lep pozdrav!

Najlepše se vam zahvaljujem za nasvet in informacije. Včeraj sem gledala po TV oddajo Odstiranja o motnjah hranjenja, ki je bila zelo poučna. Vidim, da je osnova, da se prizadeti sam odloči, da tako ne gre več naprej in poišče pomoč v omenjenih ustanovah. Zato mislim, da je moja naloga, da jo s pogovorom skušam prepričati, da poišče pomoč, ker ji kot mama želim srečnejše življenje, kot ga živi sedaj. Zadnje čase je dovzetnejša za komunikacijo, zato upam, da mi bo uspelo.
Lep pozdrav!
Anja