Pozdravljeni!

Tukaj pišem, ker ne vem če je to o čemer razmišljam 24/7 v redu ali potrebujem pomoč.
Že od malega sem bila močna punca ( konstrukcija ) in vsi so mi govorili, da sem močna punca. Ampak punce bi naj bile krhke, nežne.. ne pa močne?! To mi nikoli ni bilo všeč.
Pred enim letom sem se začela precej redit saj se je moj razvoj velikosti ustavil in nisem več potrebovala toliko hrane, kot v času rasti. Doma so mi povedali, da sem se zredila in brat me je veliko zmerjal z debeluhinjo. To me je za trenutek potrlo in bila sem vsa iz sebe.. samozavest mi je močno padla in tudi svojega telesa nisem več sprejemala. Odločila sem se za hujšanje. Shujšala sem iz 75kg na 63kg pri 168cm višine. S tem sem bila zelo zadovoljna dokler mi teža ni stala pri teh kg že kaka 2 mesca. Počutim se enako kot pri 75 kg. Debelo. Problem nastane tukaj: Obožujem hrano hkrati jo pa sovražim bolj, kot vse na svetu. Shujšala sem z rednim tekom in močno omejenim vnosom hrane. Na dan pretečem 5km. Te rutine se lahko držim in počutim se super… potem pa ko se odločim za kak normalen ”prekršilni” obrok imam hudooooo močni občutek krivde in v trenutku se vidim kot slon.
Primer: Fant me je povabil na pico in mislilasem ,da si jo lahko privoščim saj redno tekam in jem majn. Takoj, ko sem jo pojedla sem bila žalostna, debela,.. drugi dan v šoli sploh nisem več sledila pouku zaradi krivde. Grozni občutki.. pa tako rada bi še zgubila 5kg pa mi nikakor ne uspe. 🙁

Je z mano vse v redu?

Hvala že v naprej, in hvala za vaš čas.

Pozdravljena LaraSkrita,

tvoji bližnji so si dovolili govoriti o tebi in tvojem telesu na res grd način in to ni prav. Sočustvujem s teboj, da si doživela to izkušnjo.
Praviš, da so te te opazke vodile v hujšanje in če te prav razumem, te zanima ali so sedaj tvoje misli in dejanja pri hujšanju šle predaleč?
Napisala si, da si močno omejila vnos hrane, telovadiš tudi res veliko, poleg tega te dajejo občutki krivde, ko si dovoliš jesti hrano, ki si je drugače ne in stradaš. Posledično vsake toliko časa zapadeš v prenajedanje in potem se spet počutiš krivo. Poleg tega nisi zadovoljna s sabo in še si želiš shujšati.Omenjeni dejavniki so značilni za motnje hranjenja. Mogoče, da boš bolje razumela sebe si lahko prebereš nekaj knjig na to temo – npr. Ko hrana ni več hrana ali knjiga od Anite Naik Prehrana. Če boš potrebovala še kaj kar piši.

LP

Tatjana