Pozdravljeni. Moja hči stara 25let ima že nekaj let prehranjevalne težave.To sm opazila po neverjetni količini embalaže sladkarij in njenih povečanih kilogramih. Njena teža se spreminja torej se zgleda vsake toliko časa trudi odvadit. Je lepa študirala mikrobiologijo zdaj pa je pustila študij in dela v neki tiskarni.Noče se pogovoriti, večkrat je zadirčna nezadovoljna ne razumemo je ne podpiramo…Rada bi pomagala pa ne vem kako.Hvala za nasvet.
Meta

Pozdravljeni,
prav ste opazili – verjetno gre pri hčeri za motnjo hranjenja, ko gre za nihanje med prenajedanji in hujšanji oz. stradanji ali prekomerno športanje… Kot ste omenila, ste že poskusila s tem, da ji pomagate, jo opozorite, da ste opazila, da jo nekaj muči s hrano in da rabi pomoč.
Po moje je dobro, če to ponovite občasno, npr. 1x na teden – da vas skrbi, kaj ste opazila (glede hrane, njenega vedenja, teže…) in da menite, da rabi pomoč. Pa da jo obvezno vprašate, kaj ona meni o vsem tem. Če spet zaključi, da ni nič ali da jo ne razumete, povejte, da vam je žal zanjo in jneno dobrobit, tudi zdravje in da boste čez čas še spregovorili, če pa se ona premisli, ste pripralvjeni z njo po pomoč….
Koristno je tudi, če si preberete razdelek tu gor za bližnje – nekaj usmeritev je, lahko pa da ste že večino upoštevali. Vsekakor pristopite, ko ste mirni, ko imate čas in ga ona tudi ima in raje, ko ste sami z njo…

Če se ne odzove dlje časa, oz. ste že sedaj v hudi stiski, se vsaj vi oglasite na svetovalni pogovor. Lahko k nam, na Svetovalni svet, če ste iz Ljubljane, sicer pa kam v svojem kraju, da dobite tudi vi potrebno podporo.

S pozdravi, Ana Ziherl

Pozdravljeni,
prav ste opazili – verjetno gre pri hčeri za motnjo hranjenja, ko gre za nihanje med prenajedanji in hujšanji oz. stradanji ali prekomerno športanje… Kot ste omenila, ste že poskusila s tem, da ji pomagate, jo opozorite, da ste opazila, da jo nekaj muči s hrano in da rabi pomoč.
Po moje je dobro, če to ponovite občasno, npr. 1x na teden – da vas skrbi, kaj ste opazila (glede hrane, njenega vedenja, teže…) in da menite, da rabi pomoč. Pa da jo obvezno vprašate, kaj ona meni o vsem tem. Če spet zaključi, da ni nič ali da jo ne razumete, povejte, da vam je žal zanjo in jneno dobrobit, tudi zdravje in da boste čez čas še spregovorili, če pa se ona premisli, ste pripralvjeni z njo po pomoč….
Koristno je tudi, če si preberete razdelek tu gor za bližnje – nekaj usmeritev je, lahko pa da ste že večino upoštevali. Vsekakor pristopite, ko ste mirni, ko imate čas in ga ona tudi ima in raje, ko ste sami z njo…

Če se ne odzove dlje časa, oz. ste že sedaj v hudi stiski, se vsaj vi oglasite na svetovalni pogovor. Lahko k nam, na Svetovalni svet, če ste iz Ljubljane, sicer pa kam v svojem kraju, da dobite tudi vi potrebno podporo.