Motnje hranjenja
Pozdravljeni!
Motnja hranjenja je tudi simptom (kot marsikaj drugega – depresija, anksioznost, panični napadi, itd), ki nakazuje na to, da smo v psihični stiski. V psihoanalitični psihoterapiji vidimo simptomatiko zgolj kot opozorilno lučko, da nekaj v našem psihičnem aparatu ni ok. Način dela v takšni psihoterapiji ni osredotočen na odpravljanju simptoma (npr. pripraviti človeka, da odpravi motnjo hranjenja) ampak v raziskovanju,podpori in celjenju človekove psihe. Kar privede do odprave motnje hranjenja.
Če želite podeliti vašo zgodbo, ste lepo vabljeni!
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj
Hvala za odgovor!
Torej verjetno v košarico simptomov spada tudi pretiran strah pred boleznimi (ne vem, ali je to strokovno hipohondrija)?
Z obojim se borim že nekaj let, pravzaprav nikoli ni bilo brez enega ali drugega, ker pa imam nekoliko daljšo zgodbo, moram razmisliti, kako jo napisati na kratko.
Hipohondrijo povezujem s tem, da smo vse življenje živeli z mamino avtoimuno boleznijo (umrla pa pri 50 zaradi raka), drugo, motnje hranjenja, pa povezujem z željo, da bi me kdo imel iskreno rad (čeprav imam družino), vse življenje, se mi zdi, si želim naklonjenosti, in zdaj, ko so nekateri, pri katerih sem to dobila, zapustili ta svet, sem se zaščitila s kilogrami.
Za hrano sem hodila na vedenjsko-kognitivno terapijo, ki pa me je še bolj potisnila na dno.
Se še oglasim! Hvala.
Imate prav, pretiran strah pred boleznimi je hipohondrija. Oblika anksioznosti. Sicer pa te definicije niti niso pomembne.
Meni se zdi pomembno, da si poiščete psihoterapijo, kjer boste dobili čustveno podporo ob vaših stiskah, razumevanje in tudi zrcaljenje vaših nezavednih vsebin. Glede na vašo zgodbo, bi vam takšno obliko terapije toplo priporočal. VKT je ponavadi sklop tehnik, ki vam pomagajo zmanjševati moteče simptome. V tem jaz ne vidim veliko smisla, razen, ko kaj drugega ni mogoče.
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj
Pozdravljeni!
Pri VKT sem imela občutek, da me terapevtka ves čas “prepričuje”, kaj jaz mislim in kakšna sem, v tem trenutku pa mi to ni prav nič pomagalo. A veste, saj jaz vem, da “mi čokolada škoduje, ker mi maši žile in zvišuje sladkor”, ampak zasvojencu v tistem trenutku to znanje bore malo koristi. Tako sem jaz to doživljala. Pogrešala sem točno to, o čemer pišete – podporo, razumevanje in zrcaljenje. Dobila pa sem primerjavo z drugimi “hvaležnimi” pacienti.
Bi se lahko morda k vam prijavila?
Pozdravljeni!
Se opravičujem za pozen odgovor. Vas razumem. Lahko me kontaktirate in se bova dogovorila o možnostih. Nekaj opisa o psihoterapiji, ki jo opravljam in moj opis lahko najdete na http://www.psihoterapija-strukelj.si.
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj