Pozdravljeni,

menim da ima moja prijateljica hud problem s prehrano. Velika je okoli 175 cm, stara je 16 let in nikoli ni bila suha. Vedno je rada dobro jedla (tudi slaščice ip.), jedla je pravilno, pet obrokov na dan (tri večje), športala pa ni že eno leto. Ker se je odločila, da se bo odpovedala sladkorju in nezdravi hitri hrani sem jo nekako spodbujala. Menila sem namreč, da si s tem ne škoduje, ravno obratno. Pač se je odločila izgubiti nekaj odvečnih kilogramov.

Skrbi pa me njeno obnašanje to poletje. Začelo se je z odklanjanjem sladkega, nato pa je začela tehtati hrano (kosmiče za zajtrk), postaja vegitarjanka (ne je mesa), je samo še zelenjavo. Velik problem vidim tudi v tem, da hrano hoče sama dati na lasten krožnik (tudi če kuha kdo drug) in je zadirčna, če ji kdo drug naloži “preveč”.Problem je v tem, da si sama naloži zelooo malo hrane. Tehta se tudi po trikrat na dan, rada tudi peče, vendar svojo peko ponuja samo drugim, sama je ne želi niti poskusiti.

Dneve preživlja v svoji sobi za računalnikom in je nekako brezvoljna in utrujena.

Za zajtrk poje samo jogurt, žličko kosmičev ali sadje, malic ne je, za kosilo poje zajemalko juhe ali nekaj solate, za večerjo pa toast z sirčkom za namazat.

Zanima me, če je zgoraj našteto že razlog za skrb ali sem nekoliko preveč “panična” in me skrbi brez vzroka?

Hvala.

Lep pozdrav,

Manca

Manca pozdravljeni,

kar ste opisali vsekor je zaskrbljujoče. Opisali ste običajne znake oz. simptome, ki jih lahko navzven opazijo bližnji in so značilni za anoreksijo.
Na žalost se je prijateljici zgodilo to, da je pri hujšanju prestopila mejo med hujšanjem in motnjami hranjenja. Ta prag je zelo nizek. vendar rešitev obstaja.
Če vas skrbi zanjo, ji odkrito lahko poveste kaj opažate in jo skušate vzpodbuditi, da si poišče strokovno pomoč. Vedite pa, da bo upor z njene strani najbrž kar velik in verjetno bo vse zanikala. Dobro je vztrajati, predvsem pa to naredite ko boste same, da se ne bo počutila napadeno še bolj. Če seveda čutite, da to zmorete in želite narediti. Lahko pa poveste tudi njenim staršem in prepustite zadevo v reševanje njim. Ne gelde na vse pa ste dobra prijateljica, da vam ni vseeno zanjo.
Dobrodošli ste, da ponovno pišete tudi na forum, če bi potrebovali še kaj.

Tatjana