Živiva skupaj in moj dragi ima navado, da gre vsak dan v kafič, na kavo. Tam nato sam sedi, mogoče pride kdo mimo, ali pa si že prej pokliče koga, da mu dela družbo. Včasih sva se zaradi tega dosti pričkala, ker enostavno nisem mogla razumeti, da me ne povabi zraven. Nekaj časa sem vztrajala in silila zraven, zdaj pa sem odnehala. Čeprav rešila verjetno nisem ničesar. Mogoče res kompliciram, ampak tako noro se mi zdi, ko se recimo zjutraj hkrati vstaneva, jaz se še dobr ne oblečem, ko njega že ni več. Ni skupnih zajtrkov…Tudi zdaj, ko tole pišem, je ravno odjadral skozi vrata. Dop. je spal, ker je v nočni, ko je vstal, sm pa dobila poljubček in že ga ni blo več. A ima še katera doma takega privrženca kafičev in svojih starih navad?

Vsak človek rabi čas zase, al za kafič, al sprehod al tenis al….vsak si zase izbere. Če je vajin odnos drgač ok, mu pusti ta čas, ga pač rabi. Tud ti si ga uzemi zase al pa tačas ko njega ni, uživaj sama s sabo. Če pa je vajin odnos tako-tako, pa je to znak za alarm in beži pred tabo. Vprašaj ga(z iskrenim zanimanjem)kaj njemu ta čas pomeni? Prisluhni mu.

Odgovor na tole vprašanje ni enostaven.
Gledano z mojega stališča pa se mi postavljajo tale vprašanja:
– mlad človek (poln energije?) poseda po kafičih (mimogrede, tega si sploh ne morme predstavljat – ok, razen če partner nima 60 let;-) … če je to zelo pogosto, bi rekla, da gre za naveličanost in totaln dolgčas v življenju

– zbudi se, te poljubi in odide … hm, kaj pa pogovor pa cartanje pa skupno kuhanje kosila pa skupno načrtovanje aktivnosti? … preživita dovolj časa skupaj?

Zanima me pravzaprav, kako dolgo sta v zvezi. Je možno, da sta s skupnim življenjem začela prehitro? Je možno, da si preveč posesivna oseba in ga preveč okupiraš in on posledično pač beži? Se znata odkrito pogovarjati? Mislim, da je čas za to. Računaj pa tudi na to, da bo rekel, da je vse v redu in da sploh ne ve, kje ti vidiš probleme.

Pa srečno!

To je isti problem kot pri moskih, ki vseskozi visijo po gostilnah. Nimajo pojma, kako izrabiti svoj cas na pametnejsi nacin – in jim tega ocitno tudi ni treba. Zenske pa so neumne, ker moske pri tem podpirajo in vecino gospodinjskih in druzinskih obveznosti hvalezno prevzamejo na svoja pleca. Veliko manj alkoholikov bi bilo, ce bi zenske manj podpirale taksno brezvezno postopanje in moskim nalozile pravicni del obveznosti.
Mislim, da vse to izhaja se iz srednjeveskih casov, ko je moski samo delal, z zeno in gospodinjstvom pa se ni ukvarjal in je nato svoj “prosti cas” prezivljal drugje.
Zdaj smo v enaidvajsetem stoletju, ko se pricakuje, da bo tudi moski prevzel pravicni del gospodinjskih in druzinskih opravil. Popolnoma razumem, da vsak potrebuje tudi prosti cas in tudi samoto, vendar s partnerstvom pridejo tudi dolocene obveznosti – clovek ni vec “sam” in mora misliti tudi na druge. Obstaja veliko koristnih oblik prezivljanja prostega casa (sport, izleti v gore, romanticna vecerja …), kjer lahko sodelujejo tudi drugi bliznji, ne pa da se jih podi stran. Prosti cas naj bi povezoval in ne loceval. Ze tako nam delovni cas ne dopusca, da bi bili veliko skupaj.
Postavi se zase! Drugace pa si dobi drugega. Tudi veliko veliko taksnih moskih je, ki so bolj zreli in jim prva jutranja misel ni to, kako bodo sli viset v kafic.

Tvoj tip sploh ni zrel za skupno življenje. Posedanje po kafičih mu očitno pomeni več kot ti ( kavo bi vendar lahko popila skupaj doma).
Dokler ne bo dozorel v tej smeri ( nekateri ne dozorijo nikoli), si ne delaj utvar, da živiš skupaj z njim, ker v resnici ne živita skupaj, ampak samo skupaj stanujeta.
Živeti skupaj pomeni ne samo skupno pitje kave, ampak skupni načrti, isti cilji, sodelovanje, čustvena opora, delitev gospodinjskih opravil in pa želja, biti čimveč skupaj. Če vsega tega ni ( morda je le seks, kar je absolutno premalo!), je kava v kafiču še najmanjši problem…

She ima prav..

Tvoj tip je neodrasel fant, ki pač uživa življenje in ga izkorišča, kje pač lahko. Če mu ti to omogočiš, bo to izkoriščal.

Če želiš imeti moškega, ki ve, kaj je to odgovornost, sodelovanje v skupnosti, ga brcni v rit in postavi čez vrat ali ga postavi pred dejstvo.

Tudi meni kdaj pa kdaj kaj zapaše, da bi naredil ali šel kam, vendar se o tem posvetujem z ženo in potev ugotoviva, ali sva oba za to ali ne. In isto velja za njo. Ko živiš v zakonu ali na koruti, ne obstaja več jaz, ti temveč samo midva.

Drugače ne gre !!!

Pa čeprav je lahko sex prečudovit, če te tako nabriše, da vidiš zvezde, a kaj ti to pomaga, če moraš v nedeljo, ko je zunaj sonce in bi rada šla ven na sprehod, pripraviti kosilo in potem pomiti posodo, posesati po stanovanju, oprati in obesti perilo, medtem pa on v kafiču klepeta s kakšno prsato kelnerco.

Madona, zdaj ko sem to napisal, grem še jaz v kafič. Edino, en majhen problem imam. Čeprav me žena ima zelo rada, me ne bi dolgo prenašala.

Vendar, pa ne samo zato, ker jo ima rad, pa tudi ne zato, ker jo tudi spoštujem, pa tudi ne zato, ker sem ji na poroki obljubil, da bom skrbel za njo v dobrem in slabem, temveč, ker vem, kaj je moja odgovornost do nje in do mene samega, bom raje jaz posodo pomil po kosilu in se bova potem prej poljubčkala ali šla na sprehod, kot da bi klepetel s kelnerco v kafiču, ki pa itak gleda samo na to, da bi čimdlje sedel v kafiču, čim več denarja tam pustil ter ji dal še večji tringeld.

pa bre zamere

TO NI PRAV…

Kapo dol za moskega avtorja! Si prebrala njegov post, Lara? Vidis, tudi drugacni obstajajo in tudi ti lahko taksnega dobis in si ga tudi vredna!

Draga Lara,

ključno vprašanje se mi zdi – s kakšnim motivom hodi vaš partner sam na kavo? Ali je to preprosto čas, ki ga želi preživeti sam s sabo ali s kakšnim prijateljem ali pa se izogiba odnosu z vami in je raje v družbi z drugimi? Ali pa gre le za neko staro navado (razvado), ki bi jo lahko že zdavnaj opustil?

Napisali ste, da tudi ko zjutraj skupaj vstaneta, že odhiti na kavo. To bolj govori o izogibanju v odnosu z vami – kajti čas zase si lahko vzamemo tudi kadarkoli čez dan in ne nujno takoj zjutraj. Kakšen je pravzaprav vajin odnos – se kaj pogovarjata o tem? Mu poveste, česa si želite v odnosu in kaj pogrešate (brez očitkov in obtoževanja, zgolj kot željo ali prošnjo)? Kaj pa če bi mu naslednjič, ko bo zopet hotel na kavo, rekli, da mu jo boste vi skuhali in jo bosta skupaj popila? Vsekakor priporočam iskren pogovor ob primernem trenutku.

Oglasite se, kako vam(a) gre!