Moški=lovec,ženska=?
Zanima me če imate moški res občutek da ste lovci in da ste vi tisti, ki “morate” osvajati, “loviti” žensko, jo povabiti v kino, na večerjo, v posteljo…? Ali se res počutite ogroženi in vas odbija, če to naredi ženska? Ali pa vam morda prija, če ženska pokaže zanimanje za vas, vam pove, da ste ji všeč, ali vas celo ona povabi v posteljo?
Hvala za vaša mnenja in izkušnje.
In ne pozabimo, da v tej knjigi ženska mora izpadt kot tista, ki JE v podrejenem položaju. Moški pač vodi igro in pika.
Ko sem jo prebrala sem samo še dobila potrdilo, da se očitno vsaj sama res neklišejsko nekonvencionalna okoli tega.
Kar me seveda čisto vedno tepe v odnosih z moškimi :-))
Ampak tko to je, pač nisem avša avšasta, ki bi znala funkcionirat po teh pravilih v knjigi (priznam, da zelo verjetno resnično držijo, a jaz res nimam živcev za te igrce).
druga stran kovanca:
http://24ur.com/naslovnica/ekskluziv/zanimivosti/20060327_3071498.php
Srečno!
Tako je, po nekaterih teorijah naj bi bil moški lovec, ženska pa plen. Ampak pametne ženske same ulovijo moškega, se mu znajo tako “nastaviti”, da je potem prepričan, da je on njo zapeljal.
V realnem življenju je tako, da nihče ni plen in nihče lovec. Če kakšnemu moškemu ne ustrezajo ženske, ki hočejo uveljavljati svojo voljo, jih pač obsodi, da so lahkoživke. Tak moški ne išče enakopravne partnerice. Vsaka ženska mora sama pri sebi razčistiti kaj sploh pričakuje od moškega in potem v skladu s tem ravnati. Ne moreš pričakovati od moškega, ki si želi enakopravne partnerice, da bo cenil žensko, ki se mu podreja in obratno. Zato je iskati v raznih priročnikih navodila za obnašanje, popolna neumnost, ker se jih nikakor ne da prikrojiti na lastno kožo ali vsiliti moškemu.
Sicer je pa res, da sem v zadnjem času slišala več pritožb iz moških ust (v zrelih letih), da jih zelo moti, ker so ženske, sploh mladenke, postale preveč agresivne. Eden je dal za primer Rebeko Dremelj. Ti moški menda pri ženskah pogrešajo ženstvenost in milino.
Pozdravljena Mima;
Verjetno je to tvoje mnenje ali pa pises v imenu vseh in poslplošuješ?
Kdo pa govori o podrejanju,…Veš o pametnih ženskah pa bi se dalo še marsikatero reči-očitno so definicije (in hipoteze) različne, a ne?!??? Tako kot si nekateri različno(napačno) razlagajo feminizem…
Glede tiste knjige, ki si mi jo priporočala-ker si jo verjetno tudi sama prebrala(ker si drugače ne razlagam, da bi “toliko” vedela o njej(samo po naslovu).. mi lahko napišeš kakšno poglobljeno mnenje o temah, ki jih zajema…saj ne,da nekateri sklepajo samo po naslovih( o bistvu pa ne duha in sluha)…pa da ne dvomim, če sploh obstaja(knjiga, osebno mnenje)!
Če se (slučajno) motim, se pa iskreno opravičujem.
Veliko(osebnega) mnenja ter vse dobro v življenju!
Babi,
naslov sem si izmislila, vsaj pri nas nisem videla nič podobnega. Mogoče še ni prevedena, ampak ker ti obožuješ priročnike, sem mislila, da boš sigurno poznala kaj na to temo.
Greyeve knjige sem tudi brala in se mi zdijo “plaža”, nič življenskega nisem potegnila iz njih, nasprotno razočarale so me, ker so preveč površne, življenje pa se zelo razlikuje od tega leporečja in zato me moti, ker jih ti kar naprej ponujaš.
Ljudje na teh forumih si želijo konkretnih odgovorov in mislim, da bi jih tudi ti lahko napisala, ne pa da večkrat ponujaš te naslove.
Če že, mi je od Greya veliko bližlji kar pokojni dr. Košiček, ki je zelo realno gledal na svet, pa tudi dr. Rozmanova ima dober pristop.
Čeprav sem zasledila, da imam tudi kakšnega somišljenika/co, te z mojim pisanjem nisem želela kakorkoli žaliti, ampak vzpodbuditi, da bi na osnovi tvojih izkušenj pisala konkretne odgovore.
Lep dan ti želim.
Pozdravljena;
…nisem oboževalka priročnikov, so pa, priznam, del moje “stroke”…ja, nekaterim ustreza nekaj, drugim drugo..se strinjam, tudi Košiček je zelo fajn(saj ga lahko predlagaš)…in nekaterim po izkušnjah zelo pomagajo pri uvidu avtorji, ki jih navajam…drugače, kot sem ti že napisala(pri neki drugi temi) pa nisem zagovornica “serviranja vsega na pladnju”, ampak, da se vsakdo mora sam(vsaj malo) potruditi-delati za svoje znanje in v to spada tudi prebiranje literature!Če imaš ti drugačno mnenje, tudi prav, kot pravim smo si različni in ali ni to tudi namen teh forumov(čimveč različnih pristopov, mnenj, pogledov???)…Pa če bi prebrala vsa moja tipkanja, bi ugotovila, da vedno ne predlagam knjig…jih predlagam, ko presodim, da je to potrebno oz bi bilo dobro…tebi pa v priporočilo-lahko brez problema preskočiš moje pisanje, a ne?!?
Ja,hmm, vživljanje v drugega in dopuščanje razlik ter drugačnosti…
Ne jemljem kot žalitev, če pa je bila iz tvoje strani ti kot spodbuda(-način je bil napačen), je ne potrebujem, ker imam pač drugačno gledanje kot ti-vseeno hvala.
Brez zamere. In brez predsodkov (prosim).
Tudi tebi prav lep dan!
http://med.over.net/phorum/read.php?f=163&i=2179&t=1887
p.s.Moje tipkanje pa kar spusti, ker te očitno še vedno žuli;)
Čudovit dan!
Ravno včeraj sem v Oni prebrala intervju s Prof.dr. Alfredom Pritzom, rektorjem zasebne univerze S.Freuda na Dunaju, ki je nastala zaradi potrebe po akademizaciji znanstvenega razvoja psihoterapije.
Prof. Pritz v enem delu intervjuja odgovarja kako pomagati problematični osebi in pravi, da mora iti oseba skozi čustveni proces izkušnje, in da se človeka ne da analizirati s knjigami. Knjige ti lahko pomagajo, ampak v konkretnem razumevanju ne morejo dati odgovora. S tem se močno strinjam. Lahko si prebereš še ti, mogoče boš našla kaj uporabnega zase.
LP
Meni so ti ameriški priročniki navadna plaža. Moti me stil, ki je na nivoju 12 letnega otroka. Razni “življenjski primeri”, naj bi s svojo nazornostjo kazali resnične situacije, ki pa so za slovensko žensko otročji. Pri nas so ženske zaposlene in znajo poskrbeti zase, zato so nasveti v stilu naj poskrbiš zase, da boš samostojna malo zadaj. To je pri nas samoumevno.
Tolažbo naj bi našle tudi v utehi, da so moški z Marsa in ženske z Venere, torej se na moškega gleda kot na marsovca in ne na človeka. Bom končala, ker teh neumnosti ni ne konca ne kraja. Primeri iz življenja tu in zdaj so najboljši napotek. Največ pa se naučimo iz lastnih in tudi bolečih izkušenj.
Zanimivo, da se na vaše vprašanje ni ozdval noben moški – ali ne berejo tega foruma ali pa se nihče ni hotel vzpostaviti.
Dejstvo je, da ima vsak človek v svoji psihi tako ženski kot tudi moški princip (ne glede na njegov fizični spol), je pa res, da pri večini moških prevladuje moški princip, pri večini žensk pa ženski princip. V medsebojnih odnosih se pravzaprav učimo vzpostavljati ravnovesje med moškim in ženskim principom v sebi – med močjo, odločnostjo in mehkobo, sočutjem.
Mislim si, da če je nek moški povsem ujet v predstave “moški – lovec”, ga lahko odbije, če je ženska tista, ki povabi, saj se to ne sklada z njegovimi predstavami. Če pa je moški bolj odprt, si mislim, da ga to ne moti. Sicer pa naj bi v medsebojnih odnosih šlo za razvijanje prave ljubezni, iskrenosti, sočutja, podpore, prijateljstva … in ne za lovljenje in osvajanje “trofej”, čeprav se marsikateri moški obnaša tako (v resnici pa to kaže, da je ujet v svoje “moške” nagone).
In še enkrat povabilo moškim obiskovalcem foruma, da se oglasijo!