MihecP,
najprej te moram razočarati, ker forum ni vzrok za tvoje težave.

Nekaj resnic o forumu:
– ta forum je ena velika vas v kateri živi na ducate različnih ljudi. Vsak ima svoj način razmišljana, ki pa ni nujno pravi / resničen.
– vsak lahko napiše kar želi: ni možnosti preverjanja kaj je res in kaj ne.
– marsikdo ima forum za izživljanje lastnih frustracij – se pravi tistega, kar v resničnem življenju ne upa.

Glede tvoje situacije z ženo, pa lej, nekaj dejstev ti bom naštela pa sam ugovoti kakšna sta vidva človeka (OBA) in kakšna je vajina trenutna situacija:
– tvoja žena se s tabo ni pogovorila o vseh stvareh oz. odprtih vprašanjih v vajinem odnosu,
– tvoja žena je začela iskati informacije / mnenja / odgovore na forumu
– tvoja žena je na forumu spoznala druge ženske, ki imajo podobne težave kot ona in posledično dobila tudi mnenja drugih žensk in tako potrdila nekatere lastne domneve
– ti od nje ne dobiš tisto, kar pričakuješ od žene oziroma tisto ka si dobil vedno preden je začela sodelovati na forumu, kar te je seveda prizadelo
– ti se nisi s svojo ženo iskreno pogovoril o nastalih težavah oziroma tej situaciji
– ko si ugotovil, da tvoja žena zapravlja preveč časa na forumu (kar lahko pripelje do odvisnosti od interneta), jo kot njen življenjski partner nisi postavil pred dejstvo, da to ni ok,
– ko si ugotovil da stvari gredo navzdol se nisi odkrito in iskreno pogovoril s svojo ženo,
– ti iščeš potrditev na forumu, da se vse ženske zaradi branja/sodelovanja na fiorumu spremenijo / poslabšajo oziroma postanejo slabe žene
– želiš potrditev da je ta forum kriv za vajine težave,
– temo si objavil, zato da dokažeš da ti imaš prav.
pa še kaj bi lahko naštela……

To vse kar sem ti naštela, dobro preberi in potem oceni vajino obnašanje. Meni ta DEJSTVA govorijo o dveh popolnoma nezrelih osebah, ki se začenjata prepucavat prek foruma, namesto, da bi se kot dva odrasla človeka usedla za mizo in pogovorila, poskusila skupaj rešiti stvari. Če pa sta že toliko let poročena pa nista sposobna rešiti nastalo situacijo pa sploh dovolj govori kakšni osebi sta.

Če že misliš, da je tvoja žena malo pretirala s forumom in se malo ˝zgubila˝, bi vsaj ti bil dovolj moder in pameten, da bi ji pomagal spraviti se nazaj v normalo. Pa očitno nisi – kar dokazuje to, da si odprl temo.

Zamisli se malo nad sabo, nad svojo ženo, in začni iskati vzroke in REŠITVE za vajine probleme v vajini hiši – ker so tam, in ne na forumu.

Pa še nekaj o Forumu…
Tvoja žena bi lahko za nasvet vprašala vajine sosede, sorodnice, sodelavke, prijateljice ipd.
Ali bi v tem primeri hodil od ene do druge pa spraševal in ugotavljal kdo je kriv za vajine probleme?

Forum je le ena velika vas….zapomni si to…Nekoč so ljudje v živo izmenjavali mišljenja, ker pa danes živimo tko kot živimo, se mišljenja izmenjujejo prek forumov.

Nikoli, prav nikoli in nikjer ne veš kdo ti je dal dober nasvet, kdo slabega, kdo ti je povedal po pravici, kdo te je nalagal – ne v resničnem življenju, in ne na forumu, internetu ipd……

Tudi prijatelji/sorodniki te lahk narobe usmerijo…s tem se verjetno strinjaš.

Odlično HM30. Všeč mi je tvoja širina izražanja. 🙂

Moški šovinizem? Seveda, sicer sploh ne bi dal takšnega naslova temi! 🙂

Kot so že predhodniki napisali, krivit, sklicevat se in ne vem kaj še vse na forum (vseeno kateri) je smešno. Predvsem pa nedoraslo in neodgovorno.
Pri tebi ni največji problem ta, da imaš neko težavo, ki je ne sam ne skupaj z ženo ne znaš rešit, ampak predvsem v tem, da se očitno sploh ne zavedaš kaj tvoj problem v resnici je. Ali pa mogoče celo živiš v neskončnem zanikanju.
To je razvidno že iz opisa tvoje težave, v kateri poskušaš nekaj tvojih konkretnih problemov kot so, če omenim samo dva, slaba komunikacija med partnerjema in več kot očitno slabo spolno življenje dveh zakoncev, posplošit na skupni imenovalec bitke med spoloma.
Ampak ne glede na to, kaj ti prebereš na forumu in kaj pravijo duhoviti dovtipi o razlikah med moškimi in ženskami, je resnica ta, da na tem planetu ne divja nobena ultimativna svetovna vojna med podivjanimi ženskami in poženščenimi moški, ampak se, vsaj s tvoje perspektive, največja bitka dogaja pod vajino skupno streho. Si je to tako zelo težko priznat? In s posploševanjem na žalost na tem svetu ni bil rešen še noben problem. Formula za uspeh je pri soočenju s konkretnimi razlogi in reševanju problema od znotraj navzven, ne obratno.
Razumem pa iz tvojega opisa, da je vajina situacija že tako bizarna, da je lahko povod za trenja v vajinem odnosu tudi ozonska luknja, taljenje ledenikov na Grenlandiji ali vojna v Siriji. Ja, obupana sta. Pa si ne priznata.
Razumem tudi, da si zmeden in ne veš ali naj se ti to zdi normalno ali ne in želiš nekaj podobnega slišat od tebi podobnih sotrpinov. Da bi razumel svoj problem? Ali da bi si v resnici še naprej zakrival oči pred resnico in se tolažil s tem, da je tako itak v vseh zakonih? No, pa ti povem, da tako NI v vseh zakonih, ampak samo v tistih »zafuranih« . Glede na to, da imata že odrasle otroke, bi to lahko tudi sam vedel, saj nisi nek zelenec. Če boš dovolj dolgo iskal, boš verjetno našel na tem ali na kakšnem drugem forumu kakšno razmišljanje podobno tvojemu, tako kot je očitno tudi tvoja žena v virtuali našla sorodne »sotrpinke«. In potem se bosta še manj pogovarjala in še manj seksala. Ali bosta tudi formalno potrdila svoj razhod pa je tukaj pravzaprav postranskega pomena, bolj stvar za advokate in tema za obiranje pri sorodnikih in znancih. Vidva sta se v čustvenem smislu že oddaljila in razdalja med vama se iz dneva v dan le še bolj poglablja. Boš naredil še en korak stran ali se ji ponovno poskušal približat?
Moraš se zavedat, da tvoj problem, vsaj kar zadeva vajino zvezo, ni minoren. Seveda, najlažje je temu naredit konec z ločitvijo in mislit, da je s tem težava rešena. Za moške ne vem, spoznala pa sem kar precej ločenih gospa, ki so se ločile v zrelih letih in to, če ne prej, pa takrat ko so dobile vnučke, iskreno obžalovale. Vedoč, da se niso dovolj potrudile za nekoga ali nekaj, kar je leta in leta imelo svoj smisel. In kar ne more izgubiti svoj smisel dobesedno čez noč ali zaradi nekega obskurnega mnenja na nekem forumu.
Verjemi, najlažje je prekiniti nek odnos, oditi. Težje se je boriti. Pa še nekaj… ko je v zakonu kriza, je dobro, da vsaj eden od partnerjev vsaj za nekaj časa sestopi s prestola svojega egocentrizma. Za dobro obeh. Navsezadnje sta dvojina. Z razlogom.

Čeprav je tema že nekoliko stara in ne vem če se Mihec še kaj oglaša/bere, mogoče je že ločen :(, je to klasičen primer zakona v katerem začne škripat, ko si zakonca uredita gmotno stanje in so otroci že odrasli. Povezovalo ju je v bistvu le to, otroci in delo za skupen dom v katerem sta si tujca in to se pokaže, ko jima zmanjka “dela”.
Nikoli se nista zares pogovarjala, živela sta eden mimo drugega, za otroke, hišo, avto, kredit, vikend…. le zase nikoli, brez resnične čustvene povezanosti.
Vsa zadeva je bila že v štartu nekoliko nerodno zastavljena. Začela sta na neki fizični privlačnosti, ki jo nista nikoli nadgradila s čustveno dimenzijo. Tako sedaj drug v drugem iščeta napake in se obtožujeta kdo je kriv za tako stanje….. Niso problem nepomiti lonci, internet…kaj ima to veze, a se ne da živet s tem, če je kuhalnica postrani v piskru?
To so samo razlogi zaradi katerih se partnerja napada, imaš razlog, da ga daješ v nič, mu pokažeš koliko ti dejansko pomeni, ker če ti je res mar za koga te ne moti umazan krožnik in drobtine po mizi… 😉

Najdi pri ženi tisto nekaj kar je pozitivno, tudi na forumu je marsikaj koristnega, iskreno se zanimaj se kaj bere/piše, poizkusita se pogovorit o temi. Isto velja zanjo, namesto da udriha po tebi naj najde v tvoji kuhariji kaj lepega, zabavnega naj pohvali kaj in se boš drugič še bolj potrudil zanjo, ko boš videl da ji nekaj pomeniš.

Vse to je pa težko storit, če v tem ne vidiš smisla, če si z mislimi nekje drugje, pri kom drugem in ti je partner “moteč dejavnik” pri tvojih čustvenih načrtih.

In kot že mnogokrat naj še tokrat napišem, da katera je bila samo kruha lačna ni še nobena odšla od hiše… 😉

Vsekakor se je potrebno potruditi in se pogovoriti. Pomankanje komunikacije privvede to obsojanja, kajti ravnanje drugega ponavadi razlagamo iz sebe, iz svojih vzorcev, iz svojih ran. Če bi poslušali partnerja, bi najbrž slišali čisto drugačno zgodbo.

Ne glede na to, ali bo pogovor izboljšal vajin odnos ali pa bosta še bolj daleč vsaksebi, je zelo smiselno, da se poskušata pogovoriti v miru. Najbolj pomembno je, da res poslušata drug drugega.
Nerazrešeni odnosu niso dobra popotnica za naprej. In tudi rastemo samo preko resničnega komuniciranja, ne glede na to, ali je prijetno ali ne.

Predlagam vama, vzemita si čas, povejta drug drugemu, kaj sta si zamerila, kako vsak vidi prihodnost, kaj vaju povezuje in kje nikakor ne moreta najti skupne točke.

Najpomembnejše pa je, da sta iskrena in neposredna. Naj ne bo nobenih skrivalnic, namišljenih oseb, vse nekaj prepleteno z droumnostjo, ampak iskren in suveren pogovor dveh.