Prišla sem domov, srečna, zadovoljna, izpopolnjena od službe, in dveh čudovitih otročkov iz vrtca. Pojedli smo kosilo in bilo je lepo. Imela bova oba z partnerjem božičnico in lepo nam je.

A sedaj razmišljam. Kaj dela mož ko me ni doma? Razmišljam in ne vem več pri čem sem. Prišel je naš “Tačko” v sobo. Žalosten in otožen, mizlila sem da je lačen ampak gledal me je kot še nikdar. Malo je šepal naš ljubi lep kuža.

Sedaj mislim da ga je mož udaril ali odrinil ali nekaj. To mi je prišlo na misel. Vprašala ga nisem ampak nekaj se zdi da ga teži pri duši. Nekakšna krivda? Če bi bila jas gospa Dostojevski bi lahko napisala roman. Zdi se mi da je nekaj narobe z zgodbo “da se je verjetno spotaknil” , “saj veš kako je z majhnimi živalmi”.

Razmišljam o vsem tem in ne da mi miru. Kaj če se kaj zgodi tudi meni ali otroku? Kdo je ta človek ki spi ob meni? Zakaj skriva? On tako rešuje probleme? Z nasiljem? Sem tista ženska iz reklame “ki se spotakne ob vrata”? Ali je testiral moje meje? Mojo moč in ljubezen?

Vse to me preganja in ne vem če grem lahko čez to. Ne vem če ga lahko še ljubim in uživam svojo družinsko srečo. Nimam več zaupanja. Prosim za nasvet.