Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Prebavila Urologija Moška sterilizacija

Moška sterilizacija

Spoštovani,

Zanimam se za možnost izvedbe sterilizacije.

Sem 38 let star oče treh otrok. S soprogo imava lep odnos in stvari se nam v družini lepo odvijajo. Po rojstvu tretjega otroka, je soproga poskrbela za zaščito in vstavila (obroček?), ki zagotavlja varno in predvsem zelo udobno spolnost. Pred časom mi je rekla, da jo zelo moti in da ga bo odstranila. Najino stališče glede novega člana pa je enako trdno: Nič več. Torej želiva si varne in udobne spolnosti ne pa tudi novih potomcev. Zato sem soprogi predlagal mojo sterilizacijo. Tu pa so nastopila razhajanja. Stališče soproge je, da se teh stvari pač ne počne, ker nikoli ne veš kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Nikoli ne veš ali bova še skupaj ali ne (tudi možnost nesreče, smrti,…) in ali se bom ponovno poročil in imel partnerico, ki bi rada imela moje otroke. Če lahko temu pritrdim, pa sem zase prepričan, da nikoli več ne bom imel otrok – ne glede s kom bom v bližnji ali dalnji prihodnosti. Glede na mojo starost in starost otrok (7, 3 in 1.5 let), bom še zelo dolgo skrbel za njih. Ko bo najmlajši star recimo 15 let bom sam 52, kar je zame absolutno prepozno za nov naraščaj. Moje mnenje je, da povezanost in odnos med otroci in starši z leti pridobiva nove oblike. Da se zahteve, prioritete, ljubezen, čustva razvijajo tako, kot se odvija čas in da vsi skupaj potujemo naprej in razvijamo odnose – tako kot rastemo in se staramo. Zato je nov potomec sredi tega procesa – naj se sliši še tako grdo – moteč element.

Torej če povzamem; se nedvomno strinjam s sterilizacijo in z dejstvom, da po posegu ni poti nazaj. Zato pa me v zvezi s tem zanima nekaj drugih vprašanj.

Psihološki vidik: Ne vem kaj se v primeru posega dejansko zgodi s psiho pri moškem. Morda je moje prepričanje res trdno, toda ali so mogoče (in ali jih medicina pozna) psihološke težave v raznih oblikah (stres, depresija,…) po končanem posegu?

Telesne spremembe: Nikjer nisem zasledil kaj se zgodi s semensko tekočino po sterilizaciji. Ali je ejakulacija semena ob orgazmu ali ne? Kaj pa ostale spremembe – kot recimo pri opustitvi kajenja, kjer je na telesu več sprememb (okus, vonj, sprememba presnove, povišanje telesne teže,…)? Kako je s spremembo imunskega sistema? Kaj pa hormonska odstopanja,…? Prav tako sem nedolgo tega zasledil članek o moškem, čigar partnerica je zanosila kljub njegovi opravljeni sterilizaciji. Tam sem razbral, da rešitev ni ravno 100%. Koliko je znanih primerov oz. kolikšna je verjetnost, da vendarle pride do zanositve?

Hvala lepa za vaše odgovore.

Lep pozdrav!

Spoštovani!

V odgovoru se bom omejil bolj na “tehnični” vidik. Psihološki, ki ga tudi omenjate, je mogoč pri vsaki stvari in je stvar psihiatra – načeloma pa naj bi ostala bistvena hormonska funkcija testisov – izločanje testosterona (ki je nedvomno povezano s psiho moškega) – pri sterilizaciji neprizadeta.

Sterilizacija je eden najpogostejših kirurških posegov pri moških sploh. V nekaterih – tudi razvitih zahodnih državah – to opravi lahko tudi vsak splošni zdravnik. Pri nas je postopek tak, da greste najprej z osebno izkaznico do lokalne komisije ginekološkega oddelka vaše bolnišnice (kjer dajejo tudi dovoljenja za splave) in pridobite dokument – dovoljenje – da se ta poseg opravi. Običajno (razen v izjemnih primerih oziroma glede na odločitev komisije) – pridobite dovoljenje s 6 (šest) mesečnim odlogom – “rokom za premislek”. Za odobritev morajo vsi člani komisije, s katerimi se pogovorite, oceniti, da razumete, za kaj gre in starejši morate biti od 35 let (ni važno, če imate otroke, kakšne ali koliko itd). Torej najprej pokličete na ginekološki oddelek vaše bolnišnice in vprašate, kdaj in kam lahko pridete na komisijo.
Z dovoljenjem komisije za sterilizacijo in napotnico od osebnega zdravnika se nato naročite v urološki ambulanti bolnišnice. Urolog vas pregleda, vam razloži potek posega, mogoče zaplete in če se s tem strinjate, vas vpiše v knjigo čakajočih oziroma določi datum za poseg. Glede na običajne čakalne dobe na urologiji predlagam, da se naročite takoj po pridobitvi dovoljenja komisije, seveda pa mora do same operacije poteči odložilni rok, če vam ga je komisija predpisala.
Sam operativni poseg se navadno opravlja v lokalni anesteziji (npr. v Mariboru). Morda bi vam kje to omogočili tudi v regionalni ali splošni anesteziji, vendar to ni običaj. Urolog si prikaže posamezen sečevod, ga dvakrat zaveže, vmes prereže in košček pošlje na histologijo, da je “potrdilo”, da so bili koščki semenovoda res odstranjeni, torej sta bila semenovoda prekinjena. Med samo operacijo v lokalni anesteziji je potrebno nekoliko “stisniti zobe”, saj med posegom vseeno čutite, da se “nekaj dela”, kar nekateri razlagajo kot bolečino. Morda podobno kot pri zobozdravniku – včasih injekcija dobro “prime”, včasih pa malo manj…
Po posegu odidete domov isti ali naslednji dan. Ranici na skrotumu (ena ali dve) sta veliki navadno manj kot 1 cm, šiva odpadeta sama v kakšnem tednu. Pomembno je en dan po posegu mirovati s podloženim skrotumom in lokalno hladiti – morebiten zaplet je namreč lahko krvavitev, kjer se na mestu operacije nabere kri in to potem zahteva lahko tudi nekajtedensko počivanje in čakanje, da se stvar “umiri”. Dolgoročni zaplet operacije so lahko kronične bolečine na mestu posega – čeprav načeloma ne prekinemo nobenega živca med posegom, vendarle nekateri posamezniki lahko tožijo o dolgotrajni bolečini po posegu – vendar je to zelo redko in verjetno povezano tudi s psiho, kar sami omenjate.
Po sterilizaciji še niste sterilni. Spolne odnose nadaljujete z zaščito, saj se morajo izločiti še spermiji, ki so zbrani distalno od mesta, kjer je bil sečevod prekinjen, npr. v semenskih mešičkih. Po nekaj ejakulacijah (oz. npr. 1-2 meseca po posegu) se dogovorite v laboratoriju, kjer pregledujejo spermo (dobite napotnico od osebnega zdravnika, to je navadno v ginekoloških oddelkih bolnišnic, ponekod pa tudi na citopatologiji) – oddate vzorec ejakulata, ki ga pregledajo pod mikroskopom. Šele, če vam zagotovijo, da v vzorcu ni nobene semenčice, lahko partnerka opusti zaščito pred zanositvijo. Ponekod v tujini velja, da sta potrebna dva zaporedna vzorca, ki sta negativna.
Če bi v vzorcu semenske tekočine po sterilizaciji še našli spermije, je najprej treba zagotoviti, da ste “dovoljkrat” izpraznili, če pa bi še potem bili spermiji v ejakulatu, bi vam na urologiji opravili eksploracijo skrotuma v splošni anesteziji (teoretično – praktično je verjetnost zelo majhna).
Možnost spontane rekanalizacije obstaja, vendar je relativno majhna in tudi odvisna od načina same sterilizacije. Opisujejo jo npr. na Kitajskem, kjer npr. opravijo sto-tisoče takšnih operacij in v ZDA, kjer gredo številke teh operacij tudi v 10-tisoče. Vnetje, ki nastopi po vsakem posegu bi lahko povzročilo granulom in nato rekanalizacijo, vendar pri sterilizaciji pri nas semenovod ne samo podvežemo, temveč ga tudi prekinemo, del odstranimo, en konec obrnemo pod druga tkiva stran od drugega konca in/ali koaguliramo svetlino semenovoda, da bi to preprečili. Na primer spontane rekanalizacije pri nas še nisem naletel, literatura pa govori o številkah med 2% in 1 promil – torej od 2 na 100 do 1 na 1000. V prvo številko so všteti tudi tisti, ki imajo nezaščiten odnos takoj po posegu (pred verifikacijo negativnega spermiograma v laboratoriju).

Po sterilizaciji je torej še izliv (tekočina, ki jo izločajo semenski mešički in prostata), vendar v njem ne sem biti semenčic.

Včasih se lahko na proksimalnem delu semenovoda napravi granulom – bunkica, ki sčasoma preneha. Semenčice se resorbirajo in sčasoma se njihova proizvodnja bistveno zmanjša (podobno, kot če ne bi “redno praznili” sicer).

Tam, kjer sterilizacijo opravljajo veliko pogosteje kot pri nas, “cveti” (nekateri urologi se specializirajo za “vasectomy reversals”) tudi obratna operacija, ponovna anastomoza semenovodov, ki jih pri sterilizaciji prekinemo. Seveda pa za uspeh, če bi si potem (npr. po 10 letih) “premislili” ni mogoče garantirati. Ostane, če bi na vsak način kasneje želeli potomca, še oploditev z medicinsko pomočjo, kjer odvzamejo spermije z majhno operacijo iz samega testisa, vendar tudi ta možnost potem ni zagotovljena.

Lepo pozdravljeni!

Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje - [url=http://centerurol.de]CenterUROL[/url]

New Report

Close