morda pa ne znam
Pozdrav, imela sem dolgo zvezo, ki se je zakljucila na mojo zeljo, saj sva se odtujila, ceprav imava otroka. Od takrat je ze vec kot 10 let, kljub temu da sem spoznala nekaj izjemno privlacnih moskih, ostajam samska. Najprej sem se zagledala v prijatelja od bivsega, vendar se zaradi komplicirane situacije zveza niti ni razvila, saj z njegove strani ni bilo povratnega odziva (predvidevam, da ni zelel prestopiti praga prijateljstva), ceprav se mi je zdelo, da sem mu vsec. Nato kot strela z jasnega eden, ki me je totalno obrnil, kot se nobeden doslej, bila sem kot najstnica. Kljub vsemu, cel kup flirtanja, vendar je bil on hkrati v zvezi z drugo in tudi iz vsega na koncu ni bilo nic. Pac pa precej bolece zame, ker sem ga zelo tezko pozabila in odpustila. Za tem se eno precej nenavadno srecanje s porocenim moskim, ki je pokazal interes, vendar se nisem zmogla spustiti v odnos, saj nisem zelela biti ljubica. Nedavno pa sem srecala enega zelo privlacnega moskega, ki mi je pokazal nek cisto nov svet (je tujec), ampak je ocitno nagnjen k temu, da hitro menjava zenske. Zdaj se sprasujem, ali sem prevec nacelna in bi morala poslusati srce, izkoristiti trenutke, ki so mi bili na voljo, saj cas hitro tece in niti ne vem, ali mi bo kdo sploh se tako zelo vsec, kot sem cutila do zdaj. Postala sem pesimisticna, da bom kdaj res srecna s partnerjem. Zelom si trajnejso zvezo, pristno povezanost. Zdi se mi, kot da vedno gre nekaj narobe, obrne se tako, da izvisim. Tudi ne govorim eksplicitno “sex language”, kar je vecini vsec, ampak bi rada vseeno moskega prej postopno spoznala, mu zaupala, se pogovorila … Se pa rada pogovarjam tudi resne teme, kar pa se mi zdi, da moske odbija. Verjetno nekje naredim napako, pa ne vem natancno, kje in kako … morda sem premalo pogumna in bi se morala bolj ozirati nase, svoje obcutke
Spoštovani,
iskrenost do sebe – je lastnost, ki jo je zaznati v zapisu. In ki hkrati je zelo koristna, kadar hoče oseba rešiti določeno težavo ali osebnostno zrasti. Pravite »verjetno nekje naredim napako, pa ne vem natancno, kje in kako«. Odlično izhodišče!
Menim, da poznam odgovor. Videti je, da poskušate partnersko vezo zgraditi na neustreznih izhodiščih/temeljih. Ne temeljih, ki so prej garancija za nestabilno vezo kot za stabilno kvalitetno partnerstvo. S podobno težavo se srečuje vse več oseb, praktično v vsej zahodni civilizaciji. V ozadju težave so določena globoka prepričanja o odnosih, ljubezni, partnerstvu, ki ne ustrezajo njihovi resnični naravi, ampak so posledica t.i. romantičnih zablod. To gre sklepati iz delov vašega zapisa: »sem spoznala nekaj izjemno privlacnih moskih«, »sem se zagledala«, »me je totalno obrnil, kot se nobeden doslej, bila sem kot najstnica«, »srecanje s porocenim moskim«, »pa sem srecala enega zelo privlacnega moskega«, »niti ne vem, ali mi bo kdo sploh se tako zelo vsec, kot sem cutila do zdaj«.
Menim, da je za vas dobro, da ste načelni in ne »izkoriščate trenutkov« iz obupa. Kar manjka je kak korak naprej v razumevanju odnosov. Iz tega bi izhajal drugačen, bolj odrasel način izbiranja partnerja. Nekoliko bi se spremenile značilnosti, ki bi jih pri potencialnih partnerjih iskali. Na podobna vprašanja sem odgovorili tudi na teh povezavah:
https://med.over.net/forum/tema/ljubezen-partnerstvo-22270006/
https://med.over.net/forum/tema/zakaj-se-mi-potrudil-da-bi-ohranila-cudovit-odnos-3572357/
https://forum5.over.net/viewtopic.php?f=140&t=11262970
Najbolj elegantno se da tako spremembo doseči v okviru svetovalnega procesa. Priporočam tudi knjigo Zorana Milivojevića, Formule ljubezni.
Lep pozdrav,
Uroš Drčić
Predpostavimo, da je vaša zgodba okvirno resnična (prepričan sem da ste v majhni deželi zaradi varovanja zasebnosti tretjih oseb prisiljeni nekatere podatke malo prikrojiti; to delajo vsi):
Moja druga žena je bila zelo zelo podobna temu, kar ste opisali. Ko z neko žensko dlje časa živimo in imamo na to obdobje veliko lepih spominov, do neke mere realno presojamo motive, želje in način razmišljanja ženske, ki smo jo ljubili. Sebe itak poznam še predobro. Moje slabe lastnosti ne bi napolnile celega Krsta pri Savici, njegov Uvod pa prav gotovo, imam pa tudi dve dobri. Ne uporabljam telefona in se ne izogibam soočenju z realnostjo. V bistvu hočem reči, da bi vam lahko precej objektivno predstavil tisto, kar vas morda najbolj bega: kaj se skriva za družbeno sprejemljivo masko tistih moških, ki vam bodo v življenju še všeč. Tisti, ki so šli, so pomembni samo še v smislu razmisleka: ali sem v najini zgodbi naredila kaj takega, da v naslednji ne bi želela ponoviti.
Vaša zgodba je podobna moji in še mnogim drugim. Slovenska pesnica je zapela: In vedno nekje se najdeta dva, do novega razočaranja. Nek politik pa je dal nasvet, ki je lahko uporaben tudi v naših ljubeznih: Try, fail, try again, fail better.
Moje osebno mnenje je, da svoje smrti ne bom preživel. To ne pomeni, da kar nekam skačem v postelje, ampak na svetu je za nas kakšna miljarda za silo primernih partneric/partnerjev. Svoje druge žene že nekaj časa nisem videl. Sem radoveden, motim je pa nikoli. Upam, da je našla tisto srečo, ki jo je zaman iskala z menoj. Če ne gre, ne gre. Ljubezen je kot plima in oseka, ne morete je niti spodbuditi niti ustaviti. Seveda lahko vedno pobegnete z morja na kopno, to je vaša zavestna odločitev. Jaz sem se pač odločil ostati v morju in sem v svojem tretjem zakonskem obdobju.
Če boste nekoč z nekom čisto srečni, boste postali del zelo zelo majhne skupine izbrancev. Je pa to stvar zavestne odločitve; jaz se v zvezi zadovoljim z 90% srečo (izbirčen pač), sem pa pripravljen za zvezo narediti vse, razen spremeniti samega sebe. Ker to pač ni mogoče. Lagati ženski, kdo sem, presega moje igralske sposobnosti. Preveč boleče. Eni na začetku dobro držijo masko pred obrazom, ampak s časom se vsaka roka pri taki teži utrudi in maska pada. Takrat pač pride do tistega “novega razočaranja”. Moja osebna odločitev je bila, da v takih situacijah nisem vztrajal, ker so nerešljive. Če dva brez mask nista kompatibilna, ne moreta narediti ničesar nebolečega (za enega ali drugega) za ohranjanje utvare.
Kaj hočemo moški, je nepomembno. Če boste vedno začeli zvezo brez maske, se morate še naučiti prepoznavati moške, ki se obnašajo na enak način. To ni enostavno. Jaz sem se enkrat zelo hudo zmotil v taki, kar je imelo resne posledice za več ljudi okrog mene. Ampak to je pač življenje. Gre samo za to, da izberete strategijo: try, fail, try, fail better. Poznam namreč take, katerih življenje je šlo po vzorcu: try, fail, try, fail worse. Boleče celo za tiste, ki smo gledali od strani.
Žalostno je, da bi vam verjetno lahko razložil marsikaj ali celo vse od tega, kar vas zanima, pa je to objektivno popolnoma nemogoče. Upam, da boste najprej srečali nekoga z meni podobno izkušnjo, da boste v povsem prijateljski neerotični zvezi uredili svoje misli (recimo mu Janez), potem pa precej verjetneje srečali še Tistega, ki mu Janez ni vreden zavezati telovadnih copat.
Sem bila nekoč z enim takšnim skupaj kot opisuje gospod terapevt. Najina zveza bi morala biti kot Hollywoodski film, kjer je na koncu: “and they lived happily ever after”. Realno življenje pač čist nekaj drugega kot tisti pocukrani romantični filmu. Vse bi moralo biti venomer tipi topi in sama romantika. Sem mu celo rekla, da življenje ni tako kot film, a je rekel, da on verjame, da je.
Verjamem, da je takšnih ljudi danes kar nekaj. Sama tudi, če sem bolj realna in me nikoli ne tako nekam odnese ter nimam tistih pravljičnih predstav, nikogar ne najdem. Ustavi se že, ker iščem nekoga iskrenega kot tudi zelo razgledanega, da lahko o biločem razpravljam z njim. Ponavadi se že pri slednjem ustavi, ker niso zmožni nekega kompleksnega razmišljanja, povezovanja ter debatiranja.