Montessori vrtec
Ima kdo od vas kaj izkusenj z vrtcem Montessori? Vem, da tam ni igrac, da delajo z materiali, se mi pa zdi, da je zelo veliko poudarka na miselnem razvoju, saj ze spoznavajo crke, racunajo ipd. Zelo malo pa je gibanja in sproscenih aktivnosti. Veliko je tudi individualnih dejavnosti, kjer otrok vse dela sam. To se mi ne zdi prevec dobro.
Prosim za kaksno mnenje in izkusnje. Hvala!
Mi imamo dva otroka. Eden je v jaslicah, druga pa v ta veliki skupini. Hodita v montessori Maribor. Oba sta zadovoljna in rada gresta v vrtec. vsak dan, razen če dežuje, gredo ven za kako uro v jaslicah in kaki dve uri v veliki skupini. Zunaj se igrajo s čisto navadnimi igračkami – lopatke, peskovnik, gugalnice, jasli imajo celo voz, s katerim se najmlajša dva iz skupine peljeta na sprehod. Drugače pa imajo res svojevrtsne “igračke” v prostoru, kar pa se mi zdi v redu, ker imamo itak doma igračke, kot vsi ostali, tako da imamo doma avtke, pupike, tam pa tega nima in se igra z drugimi stvarmi. tudi po spanju gredo ven, le je lepo vreme in če je otrok dalj časa v vrtcu. Tako da razgibavanje imajo. enkrat tedensko pa gredo naši celo v telovadnico, kjer imajo čisto pravo telovadbo. Mi smo zadovoljni.
lp
Vse to kar si naštela ima naš 3 letnik v javnem vrtcu v Ljubljani. Razliko vidim le v tem, da se pri vas v vrtcu ne igrajo z klasičnimi igračami. Če lahko pripomnim so pri nas v našem vrtcu uvedli dan v tednu brez igrače. To pomeni, da se tisti dan ne igrajo z običajnimi igračami, ampak uporabijo svojevrstne igrače, torej smo si že zelo blizu.
Res sem pričakovala več različnosti med javnim vrtcem in Montessori vrtcem, ker sem v resnem razmišljanju, da bi našega 11 letnika prepisala v Montsori osnovno šolo, pa me je to rahlo presenetilo.
LP
Goga, v Prski pri Medvodah od septembra deluje nov Montessori vrtec. Jaz hodim tja s tamalim vsak torek ob petih pa “program za starše in otroke”, ker sin ni v vrtcu in se mi to fajn način priprave na dejanski vstop v vrtec, kamor bo šel naslednje leto. Sicer v lokalnega, ker je bistveno bližje, pa vseeno. Če pustiš ob strani igrače, ki to niso ;), sta že sam ambient (tu mislim razporeditev po prostoru, dostop otrok do mini “kuhinje” in vode nasploh)in pristop do otrok precej drugačna, osnovna razlika je v tem, da je tu izbira aktivnosti prepuščena otroku in ni toliko organiziranih dejavnosti. Bom poskusila najti link do njihove spletne strani in če si od kje blizu, se boš verjetno brez težav zmenila, da prideš vsaj pogledat. Morda se boš v tem našla, morda ne. Je pa res, da za tem stoji cela “filozofija” in pedagogika, ki jo moraš v svoje dobro pač sprejet za svojo in jo udomačit, pa ne zato, ker bi te kdo teroriziral, pač pa zato, ker gre dejansko zapopolnoma drugačen pogled na otroka in njegov razvoj, Jaz sem lani med porodniško kar precej prebrala o tem(angleških knjig imaš malo morje, prevedena je edinole Srkajoči um) in me je marsikaj prepričalo, določene stvari (sploh o zgodnjem otroštvu, dojenju in spanju) pa so mi bile in so mi še vedno precej mimo, pač pogled sicer zzelo sposobne in raziskovalne ženske, ki svojega (edinega) sina v času, ko je bil dojenček in malček ni imela v svoji neposrednji bližini.
Če želiš kaj prebrati, ti lahko posredujem naslove.
Evo, pa se spletna stran-upam, da je prava.
Seveda, 3 rožni venci že dopoldan, pa klečanje na koruzi in razcepljenem polenu je tudi na vsakodnevnem sporedu.
Pa kaj je s tabo? Zakaj moraš smetit temo, ki te v resnici ne briga, s svojimi ideološkimi težavami? Še moja generacija je od male šole dalje vsak dan gledala Tita na steni in prepevala partizanske pesmi. Ja in? A naj zdaj travmiram zarad tega in pobesnelo iščem naokrog privat katoliško šolo, da se moj otrok ne bi omadeževal v javni?Jao.
Seveda, 3 rožni venci že dopoldan, pa klečanje na koruzi in razcepljenem polenu je tudi na vsakodnevnem sporedu.
Pa kaj je s tabo? Zakaj moraš smetit temo, ki te v resnici ne briga, s svojimi ideološkimi težavami? Še moja generacija je od male šole dalje vsak dan gledala Tita na steni in prepevala partizanske pesmi. Ja in? A naj zdaj travmiram zarad tega in pobesnelo iščem naokrog privat katoliško šolo, da se moj otrok ne bi omadeževal v javni?Jao.[/quote]
Ti že veš!
“Res sem pričakovala več različnosti med javnim vrtcem in Montessori vrtcem”
BUM,če te zanima kakšna je razlika, si oglej kakšnega od teh vrtcev.Saj so vedno “odprti” za obiske.
Bistvena razlika Montessori vrtca od ostalih je v pogledu na otroka-obravnavajo ga kot zelo dragoceno osebo in poskušajo storit vse za njegovo dobro.
Javni vrtci so lahko tudi zelo dobri, še posebej če imajo celosten pristop k odtrok in vzgojiteljice, ki znajo to prenest v prakso. Tako da tukaj ne gre za izbiro med dobrim in slabim, ampak dobrim in boljšim.
kaj je bolše za tvojega otroka, pa razišči sama.
Tole je zelo površen opis M.vrtca.
Kar se tiče igrač-marsikatera “igrača” se najde tud v vrtcu Motessori: razne sestavljanke,konstrukcijske igre, dojenček,ropotuljice, knjigice, gugalnice,žoge,risanje… če so le dovolj “kvalitetne” in smiselne za otroka.
Razlika je v tem da so smiselno razporejene po področjih(gibanje, jezik, glasba itd)
Nikakor ne spodbujajo le miselnega razvoja!!!!
Skupine se delijo na 1-3 in 3-6 let in temu primerne so tudi aktivnosti za otroke.
Vključenih je tudi veliko aktivnosti iz vsakdanjega zivljenja.Predvsem v maljši skupini veliko časa posvetijo odvajanju od plenic, samostojnemu hranjenju in oblačenju… In vsak otrok je navdušen, da zmore sam!
V večji skupini pa tudi(in ne samo!) spoznavajo črke in številke, saj se otrok zanima za svet okrog sebe, nikogar pa ne silijo početi nekaj, kar ga ne zanima! KOliko otrok pri 3-h, 4-h letih se zeli učit prve črke pa niso v M.vrtcu
Kar se tiče gibnja-imaajo res poskrbljeno da je prostor v katerem so večino dneva dovolj prostoren da se sproščeno gibljejo, razne “šprotne aktivnosti” pridejo tudi na vrsto v zato namenjenem prostoru ali zunaj na igrišču.
Vse kar otrok počne so “sproščene” aktivnosi saj ni pri ničemer nobene prisile, je pa nek potek dogajanja v vrtcu: kadaj so obroki npr. in takrak so pač vsi v jedilnici.
Otrok ne dela sam ampak SAMOSTOJNO.
Vzgojiteljice zelo budno spremljajo vsakega od otrok kaj počne, kaj ga zanima in kako se razvija(si to tudi zapisujejo in povedo staršem). pri vsaki dejavnosti otroku predstavijo material (ali igraco če hočeš), potem pa mu pustijo da poskuša sam.
Zelo so pozorni na odnose med otroci in dosledno posredujejo v vsakem konfliktu in jih učijo reševanja konfliktov!!!
Pa še marsikaj drugega.
Pojdi si pogledat in sama presodi.
In kot so te opozorile, če se odločiš za tak vrtec to nujno potegne za seboj določene prilagoditve tudi v življenju doma.To zahteva otrok sam, saj mu tak način ustreza bolj kot “običajni” pristopi.
Nekdo
čeprav provokacija,morda koga res zanima..
kazni ni! Pa tudi pohval v stilu :” kok si ti super!!!” ali nagrad tudi ne.
največja nagrada za otroka je da je nakaj uspel naredti sam: pa če je to lulat na kahlo, obut čevelj ali ujet žogo. Vedno se pohvali oz komentira kar je naredil in ne njega kot osebe oz človeka-saj se vsakega otroka ceni in spoštuje in tisti ki manj spretno riše ni nič slabši človek!!!
Moli se pred kosilom in tudi različne krščanske praznike se praznuje. Vzgoja temelji na krščanskih načelih in s tem so starši pred vpisom seznanjeni. Ni pa pogoj za vpis v vrtec npr kak zakrament.
Otrok je dojemljiv tudi za duhovno plat življenja in tega ne zanemarjajo.
Tole je zelo površen opis M.vrtca.
Kar se tiče igrač-marsikatera “igrača” se najde tud v vrtcu Motessori: razne sestavljanke,konstrukcijske igre, dojenček,ropotuljice, knjigice, gugalnice,žoge,risanje… če so le dovolj “kvalitetne” in smiselne za otroka.
Razlika je v tem da so smiselno razporejene po področjih(gibanje, jezik, glasba itd)
Nikakor ne spodbujajo le miselnega razvoja!!!!
Skupine se delijo na 1-3 in 3-6 let in temu primerne so tudi aktivnosti za otroke.
Vključenih je tudi veliko aktivnosti iz vsakdanjega zivljenja.Predvsem v maljši skupini veliko časa posvetijo odvajanju od plenic, samostojnemu hranjenju in oblačenju… In vsak otrok je navdušen, da zmore sam!
V večji skupini pa tudi(in ne samo!) spoznavajo črke in številke, saj se otrok zanima za svet okrog sebe, nikogar pa ne silijo početi nekaj, kar ga ne zanima! KOliko otrok pri 3-h, 4-h letih se zeli učit prve črke pa niso v M.vrtcu
Kar se tiče gibnja-imaajo res poskrbljeno da je prostor v katerem so večino dneva dovolj prostoren da se sproščeno gibljejo, razne “šprotne aktivnosti” pridejo tudi na vrsto v zato namenjenem prostoru ali zunaj na igrišču.
Vse kar otrok počne so “sproščene” aktivnosi saj ni pri ničemer nobene prisile, je pa nek potek dogajanja v vrtcu: kadaj so obroki npr. in takrak so pač vsi v jedilnici.
Otrok ne dela sam ampak SAMOSTOJNO.
Vzgojiteljice zelo budno spremljajo vsakega od otrok kaj počne, kaj ga zanima in kako se razvija(si to tudi zapisujejo in povedo staršem). pri vsaki dejavnosti otroku predstavijo material (ali igraco če hočeš), potem pa mu pustijo da poskuša sam.
Zelo so pozorni na odnose med otroci in dosledno posredujejo v vsakem konfliktu in jih učijo reševanja konfliktov!!!
Pa še marsikaj drugega.
Pojdi si pogledat in sama presodi.
In kot so te opozorile, če se odločiš za tak vrtec to nujno potegne za seboj določene prilagoditve tudi v življenju doma.To zahteva otrok sam, saj mu tak način ustreza bolj kot “običajni” pristopi.
Nekdo[/quote]
Brez zamere, ampak vse našteto imamo oz. imajo otroci tudi v javnem vrtcu…no vsaj za tistega kamor hodi moj otrok lahko to trdim…
No, tole je po domače bullshit. Kako bo nekdo gledal na otroka, je odvisno samo in edino od tega, kakšen je ta človek kot oseba. Ali je ljubeč, sposoben ljubiti in imeti rad, širok po razmišljanju in čutenju, sposoben poglobiti se v otrokova čustva ali ne. Tukaj nima nobena filozofija in noben pogled nič zraven. Če človek tega nima v sebi, ga noben “pogled” ne bo spremenil.
Tako da imaš čuteče, ljubeče vzgojiteljice, ki jim je mar za otrokov razvoj in obravnavajo otroka kot dragoceno osebo, v vsakem vrtcu, prav tako kot imaš v vsakem vrtcu take, ki jim je vse to deveta briga. Tako v M. vrtcu kot v vsakem drugem. Obstajajo torej vzgojiteljice, ki jim je to v krvi in ki jim je spoštovanje otroka kot takega prva in glavna stvar, ker so pač ljudje v pravem pomenu besede. In obstajajo take, ki jim za otroka dejansko ni mar, vendar se pretvarjajo, da jim je. Tako v Montessori vrtcih kot v vseh drugih.
Tako v javnem kot montesori vrtcu je VSE odvisno od tega kaka je vzgojiteljica. Lahk je človek načitan nekih vrstic, ko pa je v kaki situaciji, pa odreagira po “svoje”…
Hočem rečt, da en vzgojitelj lahko otroka dvigne na samostojno, ustvarjalno pot, kak drug pa lahko (zaradi svojih vzorcev, prepričanj) otroka pahne na dno (ker pač za otroka nima čuta). Se najdejo..verjemte.
Če je vzgojitelj/ucitelj srčen, empatičen, odločen, samozavesten, s smislom za humor, vesele narave, ustvarjalen, bo vse to prenesel na otroka, pa naj bo j javnem al pa montesori..
Tako da, po mojem mnenju…vse je v vzgojitelju/učitelju in njihovem filingu za otroke in to delo.
Za tiste, ki vas zanima pedagogika montessori si lahko več preberete na http://www.montessori.si ali http://www.montessori-institut.si
Se popolnoma strinjam, da je veliko odvisno od vzgojiteljice in njene osebne zrelosti in občutka za otroka.
Sem pa prepričana,da lahko na taki osnbovi(občutek za otroka, ljubezen)strokovno znanje doda piko na i.
KOt sem že napisala, so mnogi javni vrtci zelo dobri, a marsikje so -po mojem mneju-preveč prepuščeni temu kakšena je vzgojiteljica. obstajajo tudi druge “metode”, ki nudijo nek varen okvir, da se vse skupaj ne odpelje kr nekam.
Sicer pa smo vsi zrastli in odrastli tud brez teh strokovnih pristopov in ob različnih vzgojnih vzorcih. A nam kaj fali? To ve vsak sam zase.
še enkrat bi rada povdarila da je to dogovor na vprašanje o izkušnjah z M vrtcem in KOGAR ZANIMA NAJ SI GRE POGLEDAT IN SI USTVARI SVOJE MNENJE!!!
Mi naše pupe sicer nimamao v Montesoriju ampak v Waldorfskem. Vem da je med njima razlika, oglašam se pa zato ker, ko sva jo mi2 vpisovala tja so nama tudi solili pamet, da imajo versko vzgojo – in ja, večina ljudi milsi tako, da se križajo, molijo in podobno.
V Waldorfskem imajo res t.i. pozdrav soncu, to izvajajo predn gredo jest, mani ni to nič spornega.Imajo ritem leta, ki ga res obeležujejo glavnoi krščanski prazniki,ker pač živimo v takšnem okolju in so otroku najbližje.
Najboljše da greš osebno pogledat, se pogovoriš z vzgojiteljicami, pelješ otroka malo na obisk…Tako smo naredili mi in moram priznat da sem z vrtcem prezadovoljna :-))
Jaz pa lahko povem, da živim 20 metrov od tkega vrtca, grem peš mimo večkrat na dan in poznam nekatere od vzgojiteljic. Nikoli nebi vpisala otroka v ta vrtec, pa neglede na to kakšne metode imajo. Popolnoma se strinjam s tem, da je vse odvisno od karakterja vzgojiteljic, ne pa od enega tečajčka, ki so ga opravile. Kaj ti pa lahko predstavijo na dnevih odprtih vrat in na reklamah po internetu. Normalno, da ti ne bojo povedali, da so nekatere od vzgojiteljic zaposlene preko študenta, ker se lastniku pač tako bolj “splača”, ali pa da je ena zapustila prejšnjo službo, ker je imela resne probleme z alkoholom!!!
Res lahko človek veliko sklepa samo že od sprehoda mimo vrtca… Sploh ne vem zakaj se prepucavate na netu na takšen način. Moje osebno mnenje je, da je dobro, da obstaja alternativa javnim vrtcem, dolžnost vsakega starša pa je, da ugotovi kateri vrtec bi za njihovega otroka bil ustrezen. Če sploh kateri. Nekateri starši dajo ogromen poudarek na hrano, drugi na metode vzgoje, tretji so zadovoljni že, če otrok ne joka, ko gre v vrtec… Zahteve in pričakovanja so različna in taka naj bi bila tudi ponudba. Vse skupaj je v bistvu čisto preprosto. Največji zgled so svojim otrokom tako ali tako starši sami. Najbolj se pritožujejo ponavadi tisti, ki sami nimajo pojma kako bi sploh otroke vzgajali in vse prepuščajo javnim ustanovam ali pa tisti, ki preberejo vse od a-ž in komplicirajo do nezavesti. Oboji omenjeni pa s takim prepucavanjem prikrivajo lastno nezaupanje vase.
Če se imate iskreno radi in upoštevate zdravo pamet, točno veste kaj je za vašega otroka najbolje. Se malo pozanimate, preberete kakšno knjigo, vprašate za kakšno mnenje in poiščete tisto kar ustreza vam, vaši filozofiji družine in seveda otroku. In pri tem ne čutite nikakeršne potrebe žaliti ali postavljati drugačnega od sebe za manjvrednega.
Rahlo dvomim, da bo kdo tole bral, ker je že stara tema, a vseeno. Če kdo sem zaide tako kot sem jaz – lep pozdravček..!
A
Se strinjam “ekna”!
Mi bomo veseli že, da dobimo vrtec!!!
Jasno pa je, da vse izhaja iz domačega okolja, od doma… Vrtci, šole… ne vzgajajo več. Že zdavnej ne več. Sej je jasno. Imaš v skupini par neopaznih mišk, in nekaj razgrajačev… vsi to poznamo,vsi smo bili in šli čez to.Ponavadi se vedno ukvarjajo z glasnimi otroci, na tiste tihe pa kar pozabijo. In še vedno slišim, ker živim zelo blizu vrtca, od nekaterih malčkov take sočne žaljivke, da se ti koža naježi… ma ni jih valjda to vzgojiteljica naučila… pa se cel dan dere ravno njegovo ime…?!?!?!
Torej, prvo pred svojih pragom…..
Lp.