Pred dnevi mi je ponovno prišla v roke knjiga Bogdana Žorža Razvajenost, rak sodobne družbe. V poglavju, kjer primerja narcisoidnost in razvajenost si nisem mogel kaj, da to dvoje v povezavi enostavno vidim kot tipično mom osebo.
Kaj, če so vse te strokovne kvalifikacije povsem nepotrebne. Da gre enostavno za razvajene, mehkužne, scrtane osebke, ki nikoli ne odrastejo?
Včasih se mi zdi, da vse strokovno klamfanje z učenimi strokovnimi izrazi, ki se stalno spreminjajo poseka navadna kmečka logika, ki je preživela stoletja. Vse globoke študije in preučevanja pa bistvo bolj zameglijo kot razsvetlijo…
Kaj storiti v odnosu z mom? Kmečka logika bi rekla daj mu dve okoli ušes, da se zbudi, če ne pomaga, ga pusti tam kjer je in pojdi svojo pot…
Vem, sliši se enostavno. V bistvu tudi je…
P. S. Prepričujem sam sebe… 🙂

Ti jo kar daj dvakrat okrog kepe.
Ampak potem adijo otroci in dober dan policija. Tudi jaz bi tako,
A tu je treba z glavo, emocije dati na stran.

Igraš njihovo igro, a na svoj, premišljen način.

Se pa strinjam da najbolje tako osebo lepo pustiti pri miru.
Kaj napredka v tvojem razmišljanju, kaksna nova stopnica prehojeno, kakšen strah manj strašen?

Lp svo

Ocean, se mi zdi, da še nisi imel kakšnega bližnjega srečanja z kakšnim momsterjem. Tvoj predlog reševanja težav je kot bi z vodo polival goreče olje. Zanesljiv recept za katastrofo.

Kot tudi, da momsterju ne postaviš meja. In pri tem se je treba ves čas zavedat, da to ne pomeni, da drugemu govoriš kaj ne sme ali mora početi, temveč, da meje postavljaš zase, da daš drugemu jasno vedeti, kaj ne dovoliš, da se počne tebi, se dosledno držiš posledic, če to mejo prekrši ( če boš kričal, bom prekinil pogovor, dokler se ne umiriš in odšel iz prostora….na primer) .

Torej, če želiš življenje spravit v red, se moraš začeti ukvarjati s seboj ( kaj mi je ok in česa ne dovolim več, kaj bom storil, če se meje prekoračijo, sem pripravljen na posledice, kje so moje šibke točke, na katere me lahko dobim, kako jih ojačati….) in ne z momsterjem.

Zgolj čakat, da se bo nekdo čudežno spremenil ali pa se zatekat k teorijam, ki so lažje zate in ti omogočajo opravičevanje nedelovanja , še nikoli ni delovalo.
Tudi pokvarjene ure ne tolčeš s kladivom, če želiš, da spet teče…..

Ja, po nasvetih ki sem jih dobila tu, po prebranih nesteto temah…. postavljam sebi in njemu meje, a kaj ko on postaja sedaj posast ki me napada z vseh strani naenkrat. in ja tezko ostanem zbrana… 🙁

Seveda se mu začne dogajat, ker kar naenkrat ne more več početi vsega, kar mu paše. To je tako, kot pri malih otrocih, ki imajo izpade . Momserji so čustveno tudi tam nekje, četudi so na videz odrasli. In tako kot otroku nepopuščaš, kadar se meče po tleh, ker bo drugače še huje, temveč počakaš, da napad mine in ne odreagiraš, tako je treba tudi z momsterji. In tako, kot otroci začutijo, da gre zares in se umirijo, tudi oni začutijo , da misliš resno in se začnejo vsaj malo bolj znosno vesti.

Ja moj je tudi kot posast ne vem no zmeraj hujši.NE bo to dolgo tako peljalo.

Pomladna triperesna deteljica vi ste tisti, ki odloča o tem, kako dolgo bo še vse skupaj trajalo. Njega ne boste spremenili , ker se nikogar ne da pomagati, če se ne želi spremeniti, še najmanj pa osebam z MOM. Torej je na vas, kaj boste tem naredili. Ste pripravljeni še naprej tako živeti? Ste pripravljeni na to, da boste morali začeti postavljati meje nedopustnim vedenjem? Sre pripravljeni, da boste morali kar precej delati na sebi, da boste za začetek odkrili, kaj je tisto, kar vas je privleklo k njemu oziroma, da ste se pustili zvabiti v tak odnos in kaj je tisto, da v njem še vedno vztrajate, četudi bi nekomu, ki bi vam pripovedoval podobne zgodbe, ki se dogajajo vam že zdavnaj rekli, da tega ne sme več dopuščati?

Čudeža ne bo, če mu ne postavljate meja in se uklanjate njegovim manipulacijam ali ustrahovanjem bo še slabše, ker zakaj bi se sploh spreminjal, če pa lahko počne kar mu paše, pa se nič ne zgodi? Vprašanje torej ni ali se bo kdaj spremenil on ( ker se sam od sebe ne bo) temveč ali ste se pripravljen, v svoje dobro, spremeniti vi.

Na forumu je že ogromno napisanega v zvezi s postavljanjem meja ( v iskalnik na tem forumu napišite meje, ali postavljanje meja ali tisto, kar vas zanima) pa boste našli zgolj tiste poste, ki so s tem povezani in odkrili še mnogo skoraj identničnih zgodb, kot je vaša, pa tudi kako so se ljudje s tem spoprijemali, da so to rešili. Kar nekaj je ljudi na forumu, ki so tukaj že nekaj let in so šli čez vse faze in so pripravljeni pomagati tudi s svojimi nasveti.