Narcinfo, sorci…smartphone in hitet pisat kar bi zelela delit…

“Kot se že napisala, sem postala učenka. In učenci delajo poskuse 😉 …. naredila sem poskus. Dva tedna sem poskusila vse delati kot želi on, da vidim, v čem je fora, kaj pravzaprav pričakuje od življenja, ali ga res jaz delam nemogočega…
Ta poskus mi je postavil stvari na svoje mesto. Ne glede kaj sem naredila ali nisem naredila (pa bi kao morala, če ne bi bila tak egosit), nikoli ni bilo dovolj za vsaj znosno življenje.”

Tole se mi zdi zelo pametna poteza, neagresivna, ampak samo kot ena samokontrola, ki veliko pove. Take stvari sem delal tudi jaz, ampak takrat sem bil ze na kaki drugi ali tretji stopnici, saj takega testa ne more delati nekdo, ki je obupan, ki je zmanipuliran do amena, tak bo samo delal to iz dneva v dan in upal, da bo enkrat dovolj.
Ko pa to naredis iz mirnosti in ves, da bo mogoce 15 dan vse narobe, ker ne bos vlagal 150%, in te to ne bo podrlo, potem si lahko samo cestitas za tak korak.

lp SVO

SVO,
tocno tako je kot si napisal. Potrbovala sem nekaj let da sem sploh ugotovila kaj se dogaja, nekaj let da sem ugotovila da nisem kriva jaz in nekaj let da sem pripravila teren. Bila so obdobja ko nisem vedela kje imam rit in kje glavo, obdobja obupa, strahu, obdobja vegetiranja,…saj se ve, da v nekaj stavkih NI mozno opisat vsega.
Tudi jaz sem sem se vracala v upanju da bo bolje, drugace…vse isto kot ostali na forumu.
Moj zapis, katerega omenjas, je poskus videnja realne situacije, ker nimam casa, volje, niti denarja, da bi prepuscala custvom svojo usodo. In tak pristop mi pomaga. Kaj vse me se caka, pa ne vem. A zdaj je tako in nocem si vec unicevat sedanjosti zaradi prihodnosti. Ker, ves cas sem delala za prihodnost (saj bo bolje, bla bla), sedanjost pa mi je uhajala.
Moja “bergla” pa je na tem mestu.
Ce se ne motim, si se prvi ravno ti odzval na moj post. Hvala!