MOM iz prve roke
Pozdravljeni..
Na tem forumu sicer še nisem sodeloval Trenutno sem v resni krizi situaciji, da bom pomoje rabil kakšno pomirjevalo. NE glede na napisano vas lepo prosim za korektna mnenja in kakšno vzpodbudno besedo, ne v stilu »sam si si kriv« ali pa da sem pusi ker nisem že prej spokal, ker nisem nikoli bil pa tudi tega ta hip res ne potrebujem. Ta članek bom napisal zato, ker si moram olajšati dušo, rabim kakšno vzpodbudno besedo (se nekje izpovedati) in pa zato, da boste tisti ki boste prepoznali indice pri vas doma prej kot jaz prepoznali beštijo v lastni hiši.
Skratka, z ženo sva poročena prek 20 let (sva se tudi dokaj mlada poročila (25, 20) in imava tudi dva polnoletna otroka. Če danes gledam nazaj na zakon je bilo sprva še vse skupaj dokaj v redu, so pa bili že takrat posamezni znaki in indici, da z njenim dojemanjem enakovrednega partnerstva nekaj ne štima. Ena je bila naprimer ta, da žena čeprav sva se pričkala ali eden drugega za kaj prepričevala tudi za najbolj banalne stvari ni nikoli ampak nikoli priznala svoje napake oziroma da imam jaz prav. Raje bi se pretrgala na pol ali zvrtala luknjo v koleno, samo da obvelja njena. Sam sem potem (oz.vedno) raje popustil, »da je bil mir v bajti« in pa ker nisem tip človeka za maratonske fighte še posebej če so nepomembni… Takrat sem še naivno verjel in vse skupaj pripisoval trmi, ne zavedajoč se kako neskončno sem se motil….Kar se tiče samega zakona je tako nekako šlo, čeprav živeli bolj po sistemu toplo hladno in nekega kvalitetnega odnosa mi nikoli ni uspelo vzpostaviti… Pravi problemi (vsaj zame) so se pravzaprav začeli pred leti, ko se je žena zapletla z enim izmed svojih poslovnih partnerjev. Jaz sem bil takrat v krizi in pomoje malo tudi v depresiji, ker je šlo podjetje kjer sem delal v stečaj. Ko sem tako nekega jutra vstal in šel na računalnik je pozabila prižgan gmail. Ne bi niti gledal, ampak mi je v oči padla množica mailov z pomenljivo vsebino… Ampak kakorkoli.. to zdaj niti ni pomembno… Pomembno je ko sem jo soočil s tem in kar me je dobesedno sezulo je bilo to, da ni bilo nobene empatije, nobenega sočutja, obžalovanja ali kesanja, da o kakšnem opravičilu niti ne govorim…. Rekla mi je, da kaj se pa sekiram, ker je šlo itak samo za sex…. In da me seveda še vseeno ljubi… En mesec po tem ko sem jo dobil mi je celo napisala, da si zelo želi imeti z mano še enega otroka……. WTF !!!! V glavnem noro… Rekla je tudi, da se bo ločila, čeprav šele danes vem, da tega niti ni imela narediti ampak se je šlo samo zato, da me še bolj zabije ker ti ljudje v tem naravnost uživajo. Ker me je poznala je točno vedela, da sem človek z zelo visokim tolerančnim pragom ter (preveč) čustvi in da jo bom prosil, da ostane in poskusiva še enkrat. In točno to se je zgodilo……butl jaz, ampak tako pač je bilo… Potem pa se je pravo peglanje šele pričelo. Sprva je še nekak blo, potem pa se je hitro začelo, da če bi bil taprav dec, ne tako travmiral, če mi je sploh jasno kako je bilo njej težko po tem in podobno… Priljubljena zabava ji je bilo tudi to, da mi enostavno ni dala miru ko sem se umaknil, da bi imel svoj mir je začela vsem naokrog razlagat, da si je ne ogledam, da ji ne namenjam pozornosti, da sem kolerik ker sem včasih iz same nemoči tudi res popizdil, pa da sem lenuh ker nič ne delam (energije sem imel samo toliko, da sem skuhal kosilo ko sem bil brez službe ali sem potem šel v službo ko sem jo dobil, ostalo sem bil kot povožen zombi)…. Skratka nikakor, nikakor se nisem zmogel pobrati, ker je vedno padla kakšna nova pasja bombica, ponavadi taka pod pasom.. Zame je seveda bil problem ker te to psihično in fizično izčrpava, jaz pa sem tip človeka ki če stvari nimam v osnovi urejenih tudi drugje ne morem polno funkcionirati (naprimer v službi) Če te nekdo tako sesuje se (vsaj jaz) ne morem pobrati kar čez noč….. Če sem hotel kaj vprašati ali se pogovoriti je čudežno pozabila, lagala, se izmikala, skratka nisem ji prišel do konca…. Nisem nasilen tip človeka in žene nisem nikoli udaril, ampak zdaj razumem tiste ki se jim ob tem strga in naredijo nekaj kar sicer ne bi…. In tako je tudi ostalo. Naivno sem tudi mislil, da pač tudi ona rabi čas ker je verjetno tudi njej hudo in se ji je o teh stvareh težko pogovarjati ne zavedajoč se da ta čas ne bo prišel nikoli…. Ker poskušal sem se pogovoriti 1000x na vse načine v univerzumu ko je bil čas za to pa se nisva premaknila popolnoma nikamor. No in če je kdo pomislil, da se je gospa kaj naučila iz svojih napak je odgovor seveda negativen. Ko sem se nekako ravno dobro malo pobral in začel spet za silo funkcionirati, je takoj prišla nova šamarčina, ker si je seveda našla takoj novo žrtev. Še preden sem to izvedel (od drugje kajpada), mi je spet rekla, da se hoče ločiti in sem se tudi strinjal. Ko pa sem jo vprašal kaj je razlog mi je rekla, da je bila pri vedeževalki, ki je rekla da bo zaradi mene zbolela……. Ne bom komentiral, ker niti nima smisla…., ampak to je bil zame trenutek streznitve. Mislim izgovorov je milijon, ampak kaj takega ti lahko ustreli samo resno disfunkcionalna oseba, pa brez zamere do vedeževalcev. Me je sicer spet malo sesulo, ampak tokrat sem se postavil zase, se čustveno in telesno distanciral in se poglobil v zadevo oziroma samega sebe. Ker takrat sem končno dojel, da ona ni zajebana, trmasta, posebna ali drugačna ampak je dejansko mentalno zjebana. V sanjah si nisem mislil, da živim z tako visoko funkcirajočo osebo z narcistično osebnostno motnjo… Ko sem se poglabljal v zadeve, odkrival karakteristike teh osebkov in jih primerjal s stanjem doma sem imel včasih mravljince po celem telesu in se parkrat skoraj zjokal. Olajšanje, da sem normalen človek je bilo v smislu samospoznanja in motivacije neskončno. Pogovoril sem se tudi s terapevtom, ki mi je pomagal nazaj pridobiti samozavest.
Ko sem ji povedal, da odhajam, seveda »kao« šok, razočaranje, čez minuto grožnje, pa čez dve minuti prošnje, pa spet demonstrativna selitev v drugo sobo, pa naslednji dan nazaj, pa zanikanje v nedogoled, pa ko jo kaj zanjo zoprnega vprašam za nazaj mi nabija naj že pozabim ker je preteklo že toliko časa, da sem nor ker se ne morem sprijazniti, pa da se ne bo ločila ker se jaz tudi nisem hotel takrat pred leti ko sem jo dobil pri varanju in podobne neskončno neskončne nesmisle… Vse drugo samo iskrenosti in resnice pa od nikoder ker je seveda od take osebe ne more biti…….. Več bi se zmenil s telebajski kot pa z njo…
Zdaj kaj se bo zgodilo ne vem, dejstvo pa je, da sem po letih samozanikanja in zatiskanja oči končno prišel do točke ko zahtevam ločitev oziroma jo tudi ravno vlagam. Pošteno povedano še danes nisem povsem čustveno rehabilitiran, sem pa prišel do stanja, da v ženi vidim samo še tujca, ki ga ne poznam… Edino kar mi je pri vsem žal in mi je hudo je zaradi otrok, ki sicer sta polnoletna, ampak vseeno še otroka… Z njima sem se sicer že pogovoril, vendar me veseli, da razumeta, da je zakon igra dveh, ne enega in da je to igra, ki jo moraš pošteno igrati celo življenje če hočeš da se zakon obdrži. To ni faking človek ne jezi se, ki ga igraš, potem pa spet za nekaj mesecev ali let postaviš na polico….
Kar se mene tiče in mojih izkušenj vam povem, da bodite pozorni na naslednje:
– Še kako velja, da je ena laž je nesporazum, dve laži sta resen prekršek, pri tretji imate pa definitivno opravka z lažnivcem in prevarantom. (Jaz sem naprimer eno in isto zadevo vprašal 5x in dobil 5x različnih odgovorov) Simpl, samo kakšen mesec vmes moraš počakati, da beštija pozabi kaj ti je natvezla.
– Zameglejvanje ali gaslighting (Priljubljena zadeva pri moji ženi že vsa leta) in drugi znak po laganju, da je čas za alarm.
– Blatenje pred sorodniki, prijatelji in družinskimi člani. Kao fora ko ti že 50 tič v družbi nabije naprimer, da si predebel (ali kolerik) kot pri meni, si seveda si jezen, ona ti pa reče. NO, NO, A VIDŠ DA SI KOLERIK, TUD HECA NE RAZUMEŠ !!!! PROV SRAM ME JE BLO PRED VSEMI KO SI ME TKO GRDO PREKINU.. S tem na nadvse podel način odgovornost prenese nate, ki se zasekiraš in si spet trobenta…………..
– Namerno vzpodbujanje prepirov, tudi zaradi brezveznih stvari ali malenkosti.
– Manipuliranje z otroci, prijatelji, sorodniki, znanci in tvojo okolico, da na koncu izpadeš ti ta pokvarjen in grd. Ker ti stvar ni jasna, se sčasoma izoliraš in spremeniš v zombija.
– Stalno leteči SMSi na telefonu, zaklepanje telefona in odhod iz prostora ko telefonira (ko je nova žrtev na vidiku)
– Mogoče spregledana ampak mogoče tudi pomembna stvar, ne vem… Ko sva gledala kakšen film, naprimer psihološki triler, je ona zelo hitro ugotovila ali dojela stvari, ki meni še na pamet ne bi padle…. In roko na srce je dostikrat tud imela prav..
– Vedno se postavijo v vlogo žrtve. Tudi če prevara boš kriv ti.
– Ne znajo se iskreno opravičiti. Ko sem ženi po pol leta od prevare rekel, da se mi še ni opravičila je rekla ajaaa blmlghtyx no ja, oprost no…. No comment
Za konec bi rekel samo še to, da je prav neverjetno, kaj se da narediti z iskrenostjo ali iskrenim opravičilom in kako zelo te osvobodi resnica.. Žal nekateri tega ne dojamejo nikoli…
Še kako dobro te razumem, ker sem na istem kot ti. In prav zdaj, po praznikih, ki mi jih je itak vse po vrsti uničil, se tudi jaz počutim, da bom rabila pomirjevalo. Tudi meni se je zdelo, da je bil najin odnos pred 20 leti dober, bili pa so občasni kratki stiki, ki jim nisem namenjala posebne pozornosti. Z leti se je samo stopnjevalo, zadnja leta pa postaja nevzdržno. Tako zna biti zloben, da me je strah oditi, ker vem da se bo potrudil, da bi me popolnoma uničil. Za vse nesramnosti nikoli nobenega opravičila, ker itak vso krivdo prevali name. Ni sposoben normalnega pogovora o težavah, ker on jih itak nima. Pa kaj čem naštevat, saj si že vse lastnosti narcisov opisal… Ne moreš verjet, da je nekdo lahko tak, da uživa v trpinčenju osebe, ki naj bi jo ljubil. Še kar ne dojemam in upam, da se zbudim iz nočne more…,kajti za nas ki imamo čustva in empatijo je to dejansko nepredstavljivo da bi to nekomu storili…
Želim ti vse dobro
Pozdravljen. Sočustvujem s tabo, vem kaj pomeni bit zmanipuliran s strani sociopata, psihopata, narcisoida, rez empatije, če pač nisi tak ne uvidis znakov ker niti ne pomisliš v to smer, tvoji možgani pac razmišljajo drugace. Pa vendar kot ženska vem tudi kako me potrebujemo moško oporo, občutek varnosti, stabilen steber v življenju, na katerega se lahko opremo in zanesemo, kar moški, ki travmira in kot si sam rekel nima energije za nic vec kot skuhat kosilo vsekakor ni. Razumem da so lahko tezka obdobja ki te potrejo, a od moškega pričakujemo, da odreagira, se bori in je aktiven sicer nam postane skrb in breme. Tudi to sem doživela. Imeti vse vajeti v naših rokah in biti nosilni steber družine ni v našem ženskem DNK, zato zelo slabo prenesemo to breme in je za nas to velik stres. Iz tega morda izhaja njena izjava, da bo zaradi tebe zbolela, tudi sama sem se namreč tocno tako počutila kot da sem sama za vse, ker je on travmiral in bil nesposoben česarkoli in vse je padlo name. Ne obsojam te, vem da smo ljudje drugačni in nismo vsi sposobni vsega a ravno to obrazloži tudi dejstvo, da smo ženske tezko sposobne prenesti takega moškega ob sebi. Morda ti bo pa v pomoč za v bodoče…
Čeprav je napisano dobronamerno, se ne strinjam s tem. Ni življensko, ne zdrži v realnosti. Tudi ženska mora bit steber, tudi to se zgodi v praksi in sama menim, fa je to, kako to preneseš tvoje ogledalo. Če je ravno tvoja prva reakcija, ko se znsjdeš v taki situaciji, da se preleviš v pras***, potem moraš malo razmisliti o sebi. Ni ok. Če traja predolgo in se tudi ti začenjaš majati, je razumljivo. Če prideš skoti tako situacijo na drugo stran, čeprav je oba lomilo, je zmaga. Vsakega živega čliveka enkrat vidiš šibkega. To je zgolj življenje. Če je pa ti vmes varanje pa skupnosti ni. Pika. Ni kaj tu debatirat. Je pa možno, da prevarani rabi čas, da to dojame. Je pa to samo agonija. Aja, tudi sama sem ženska.
Po dolgem času sem spet na tem forumu in ta zgodba mi je zelo, zelo znana. Kar streslo me od vseh podobnosti. Vedno so ti ljudje žrtve, ne priznajo napake, izkrivljajo dejstva, se izmikajo odgovornosti, čustveno izsiljujejo. In vem, kako zelo nemočen se človek počuti ob tem. Mene je en tak zapustil pred dobrimi 11 leti in zavedam se, kakšno srečo sem imela. Ne glede na to, kako hudo je bilo ostati sam z dvema majhnima otrokoma. Ker verjetno bi jaz še kar vztrajala, držala družino skupaj in trpela. Tako pa me je v bistvu on sam rešil. In sem mu hvaležna. Ko je odšel (tudi on si je našel novo žrtev, seveda) in mi je bilo najhuje, sem poiskala strokovno pomoč (on ni bil nikoli za to, ko sem predlagala, da bi rešila najine težave) in počasi splavala. In ja, poznam ta občutek osvoboditve. Ker se po letih drame v tebi naseli mir. Otroka bosta razumela, ker če kaj otroci potrebujejo, so to zadovoljni starši. Sinovoma nisem nikoli rekla besede čez očeta. Imata ga rada, sta ga pa sama “pogruntala”, da pač ata je sicer v redu, za partnerstvo pa ni (v tem času je menjal kar nekaj žensk).
Hja, kar veliko takih hodi po svetu. Ampak po takih izkušnjah jih kar hitro prepoznam.
Tako, da … nedvomno se ti življenje obrača na bolje. Srečno 🙂
Poglej, kaj si se naučil iz tega? Postavljat meje, postavljat se zase, jasno vedet kaj hočeš ali vsaj kak nočeš. Vsak človek se to slej, ko prej to nauči. Odvisni je le koliko mora univerzum pritiskat nanj.
S smislom, zakaj se je to zgodilo, stvari lažje spustiš in se osvobodiš starega odnosa, ter se pripraviš na kaj boljšega.
S take veze veze sem odšla po desetih letih. Veliko časa sem potrebovala, da sem razumela, da za vse nisem kriva jaz. Od tega je dve leti. Veliko lažje diham. Še vedno pa me ne pusti pri miru. Vsakokrat, ko poskusim normalno zaživeti v okolju iz katerega oba izhajava, se ponovno pojavi blatenje in grožnje. Imava skupnega otroka preko katerega dodatno izvaja pritiske. Še kako te razumem. Pot osvoboditve je dolga. Želim ti moči in vztrajnosti. Tudi otrokoma.
Iz zelo podobne zveze sem lani končno izstopil, po 10 letih, trenutno je stvar na sodišču, ker imava mladoletnega otroka. Šele v tej fazi se je pokazalo tudi to, da je bila poleg vsega sranja, ki ga je delala, še zasvojena z igrami na srečo, kar je danes, ko gre vse preko interneta, enostavno skriti, po natančni analizi razpoložljivih podatkov o financah se je namreč pokazalo, da je morala vsak mesec sfrčkati po vsaj 1000 eur. Plačo je namreč imela dobro in še nekaj drugih virov dohodkov, a je bila stalno brez denarja.
