Vzhajajoce sonce, kako se razplety pri tebi?
Bo kmalu napocil trenutek odhoda?

Januar24,
ja, res že kar nekaj časa pišem na forum, a sem še vedno z njim v isti hiši kajne. Za marsikoga nerazumljivo (verjamem), a je vse v skladu z mojim tempom. V glavi je vse pošlihtano, tudi z otrokom dokončno urejeno. Urejam še zadnje stvari, ki se tičejo moje zaposlitve. Ogledujem fizično stanovanja, rada bi si našla takšno v katerem bom res zadovoljno bivala – žal sem imela lani poleti dve stanovanji, ki sta mi bili obe takoj pri srcu, a se nisem odločila, ker je bilo takrat še kar nekaj neurejenih osebnih stvari. Konec leta je bilo na voljo stanovanje, ki bi ga prav tako vzela, če ne bi lastnik potem oddal le to žlahti. Zato si pravim, da je pač vse tako moralo priti. Da se vse uredi kot je treba…Pa še operirana sem bila pred kratkim.

Skratka sedaj je napočil čas mojega odhoda. Šteti so dnevi in res se veselim prihajajoče pomladi. Takoj ko bo tako daleč, bom to seveda z veseljem delila z vami vsemi.
Lp,

Pozdravljeni,

Za MOM ali NOM vsekakor drži, da varajo in to ali z osebo, ali pa s svojimi dejanji. To zadnje je po mojem še hujše, kot če bi te prevaral z osebo.
So izredno nezaupljivi in od tukaj tudi brskanje po vsem kar je možno, še v WC bi za tabo skočil.

Zakaj se nekateri prilepijo na MOM/NOM pa velikokrat izvira iz dejstva, da vas na eni strani oseba izredno očara/začara, na drugi strani pa je lahko v vas dovolj samo drobtinica neprepričanosti v samega sebe in vas na ta način z lahkoto ujame v svoje mreže.

Kolikor vem za te zadeve ni zdravila/terapije/…, edini način je da človek zbere moč, pogum in takšno osebo zapusti in se nikakor ne obrača/vrača ali sanja/misli na njo/nanj!

Srečno!

Želela bi dodati še nekaj za Ljubljana in njej podobne.

Namreč odločil se je za samomor sam, dolžnost in obveznost ali odgovornost, da živi in je oče otroku je izključno od njega, nič od tebe.Tega bi se moral zavedati, pa se žal ni.Tvoja je, da ti živiš in si mati otroku.In, da si to lahko pa moraš biti srečna.Zato imej v mislih, vsakič, ko te preplavi občutek krivde, da dosega kar je želel.Ti si morala rešiti ne samo sebe, pač pa še otroka, da nista potonila še vidva v mizeriji njegove praznine.Pa ne pusti, da nate vpliva še z druge strani in ima zopet kontrolo.

Drugače pa tudi iz moje strani, hvala vsem, ki tukaj pišete o teh motnjah in pomagate ostalim, da lažje razumemo in ozavestimo, nekaj kar je res težko kapirat.Ker v njih ni nobene logičnosti, so mojstri sleparji.Spijejo ti mozak in spravijo na rob norosti, pa si lahko svetnik.Zadovoljiti jih nikoli ne moreš.
Škoda, da teh zapisov ni bilo že pred 30 leti.Si pa ne znam predstavljati kako je bilo v preteklosti, ko so bilo ljudje tako soodvisni od drugega.No, posledice so vidne še danes, saj to laufa po družinskih linijah.In hvala bogu, da imamo vsaj mi danes možnost to prekiniti, popraviti…

Bi pa na takšne ljudi morali starši otroke opozarjat že od malega, da so eni drugačni…

Ne, ker je izgubil vas, ti ljudje ne cenijo nič in nikogar, hvaležnosti, spoštovanja, sramu (vse to so obrazi ljubezni)…Oni pa vrednosti ljubezni v človeku ne prepoznajo, pa lahko si svetnik.Problem je, da se soočijo s svojo praznino.To so v bistvu veliki krhki slabiči, ki pa imajo enormen ego in, da bi kontrolirali (izkoriščali, kaznovali, se maščevali) druge so pripravljeni uporabiti vsa sredstva, tudi samomor.Otroci so za njih posest.Ko boš zadeve čisto predelala boš mogoče spoznala, da tudi oče ni bil tako dober, ker ostalo ni bil.Vse to je povezano.Saj v bistvu so bogi, ampak žal je tako.Rešiti se jih ne da, če sami nočejo.Poznam iz osebne iskušnje.
V bistvu so ti vse to isto napisali že drugi, ampak včasih je potrebna kakšna druga beseda ali stavek, ki je direkten ključ, do tistega aha, razumem.
Jaz sem po razpadu razmerja, vse to spoznala, ampak v bistvu so meni prav ti zapisi na tem forumu pomagali, da sem videla, da v tem nisem sama, da gre za dokaj razširjeno motnjo in tako lahko začela proces zdravljenja.In za vsakega od tukaj, ki se je rešil sem vesela, saj vem kakšen pekel je to lahko.Pravi triler.

Aja, pa še to, da dodam.

Pomoči pa po navadi nočejo, ker to pomeni obvladovanje sebe, oni bi pa le druge.

Mom, nomi v bistvu niso nič drugega kot le neskončni sebičneži.Gre za bolezen duše, kot vedno, pri anomalijah.

Malo za šalo…tako se matraš norca naštudirat, da skoraj še sam postaneš norec.:)

Res, hvala bogu za ta forum in vam, vsi dobri ljudje, ki ste bili pripravljeni bridko izkusnjo deliti.
Zato moram tudi jaz prispevati nekaj, ce bo le komu v oporo in pomoc.
Dolgo let sem se sprasevala, kako to da najin odnos ne more biti dober. Kaj za vraga pocnem, da mi zveza z moskim ne stece? Saj sem prijazna, socutna, pripravljena pomagat povsod, dobra zenska v vseh ozirih..
Vem, da sem poskusila prav vse, da bi bilo boljse: nisem zapenjala zaradi bedarij, ne zacenjala prepirov, skusala sem se izogniti problematicnim temam in stvarem. (Takim, ki so izzvale prepir). Utihnila sem, da bi odnehal, umikala sem se od njega, da se ga nisem po pomoti dotaknila, pri prepirih odsla v naravo, da sem se kolikor toliko stabilizirala. Nikoli, ampak res nikoli nisem dolocenih stvari prav naredila. Nikdar ni bilo dovolj dobro. Sledilo je, da sem s takimi opravili nehala. Ampak potem sem bila pa lena in sploh ne zenska. Zavedala sem se, da sem postala predpraznik.
Brez konca..krog brez konca. Zacela sem hoditi k psihoterapevtki, da bi ugotovila, kaj pravzaprav z mano ne stima. Saj sem leta poslusala,da z mano nekaj ni ok.
Cutila sem, da sm na koncu z mocmi..
Zakaj vse to pisem pod temo Mom in varanje?
Ker je bila ravno prevara tista tocka, ki je v moji glavi naredila premik. Prevara, ki sem jo odkrila zacetku lanskega poletja. Odkrila sem vezo, ki naj bi trajala slabo leto. A sem kasneje ugotovila, da je traja 4 leta. Pa ta zenska sploh ni bila edina v njegovem zivljenju.
Bila pa je povod sprememb v mojem zivljenju. Takrat, ko sem to odkrila, me je sesulo. Komplet sesulo..
V svoji prizadetosti in zalosti, pa sem zacela odkrivati tancice svoje in njegove. Stvari so se mi odkrivale od danes na jutri. Odkrila sem s kaksnim clovekom imam opravka. Clovekom z MOM. S clovekom ki bi me v svoji neskoncni ljubezni (kot je govoril) zamenjal za 1000 eur, za en sex, ta dva vroca zmenka..povedano v prispodobi, a se kako bolece resnicno.
Pol leta sem potrebovala, da se mi je v glavi izkristalizirala odlocitev. Ceprav sem takoj po odkritju prevare nekje globoko v sebi cutila, da bom vezo koncala.
Koncati, ceprav bolno vezo, nikoli ni lahko. Ce temu dodamo se velikansko bolecino, ki jo povzroci prevara.
Ljudje, tisti, ki varate partnerje, ko bi vam bilo dano okusiti, kako strasno boli to, kako te iznici, unici vero v ljudi – verjemite, da ne bi tega poceli. Ampak, vzemite v obzir, da obstaja moznost, da boste nekoc probali bolecino, ki jo povzrocate drugim.
Ko sem se dokoncno odlocila, da je zame veze konec, je steklo. Ne sicer brez problemov in zelo grdih besed in obtozb. A je..
Prisla pa sem v fazo, da se na izpade odzovem z nasmehom in mi resnicno ne pridejo do zivega.
V teh dneh se razhajava. In moram vam vsem povedati, da komaj cakam in da se zelo veselim, da ne bom v svojem domu vec hodila po prstih😁