Rad bi vsaj malenkostno prispeval k temu forumu, ki je tudi meni – kot očitno mnogim drugim – razjasnil uganko, ki me je mučila precej časa. Sam sem bil več let v razmerju z žensko z MOM, moja zgodba pa je v bistvu podobna nekaterim tukaj že opisanim. Žal sem forum odkril malce prepozno (šele potem ko se je pretkana vampirka moje krvi že napila in za mojim hrbtom že sesala drugo žrtev), čeprav je bilo končno doumetje tega, kaj se mi je pravzaprav zgodilo, nepopisno in odrešilno razodetje. Glede na lastno izkušnjo naj samo izpostavim neposredno povezavo med MOM in varanjem; namreč ravno varanje (v strogem pomenu besede kot laž, manipulacija, hlinjenje, zahrbtnost) je tisto, kar definira njihovo držo v odnosu do ljudi nasploh, saj so nezmožni zares iskrenega in pristnega odnosa. V mojem primeru je šele pri zasačenem varanju (kot nezvestobi) padla maska v celoti, pri čemer se je pokazalo, da ji pomenim toliko kot lanski sneg. Nedoumljivost njenega brezobzirnega in zaničljivega odnosa so mi razjasnile šele besede GitteAne v neki drugi temi:

Za ljudi z MOM je poleg burnih odnosov značilno tudi to, da jih lahko prekinejo ne da bi trepnili z očesom ( če se pojavi kaj drugega, kar jih pritegne) in da nobena količina energije, ljubezni, sočutja, podpore, ki ji boš nudil ne bo odtehtala, ker bo v tistem trenutku pozabljeno in vsa njena čustvena energija usmerjena povsem drugam. Nekdo z MOM te lahko zradira, kot da nikoli nisi obstajal, ne glede na to, kaj sta skupaj doživela.

Potem ko nekako dojamemo, kaj je tako zelo narobe z takšno osebo (da ima MOM), je očitno pred nami še soočenje z vprašanjem, kaj je narobe z nami, da smo bili pripravljeni takšno osebo sprejeti v svoje življenje in jih ob sebi dolgo časa tolerirati (zaradi sprejemanja njihove “drugačnosti” na eno oko mižati). To pa je seveda dosti težja naloga kot kazati s prstom na drugega. To pomeni kaj – pomiriti se s samim seboj (si nehati očitati, da si dovolil, da te je lahko nekdo tako zlorabil in poškodoval), soočiti s samim seboj (nazaj vzpostavit vrednost samega sebe) ter postaviti merila za sprejemljivost odnosov, v katere vstopamo?

Hvala vsem, ki nam pri tem pomagate in konstruktivno soustvarjate ta forum.

Ja, Samoson, njihov egocentricem je izjemen in pogosto se ravno v to ujamemo – dajo nam vedeti, da če bi samo malo bolj, malo več….potem bi bi bilo vse v redu in mi se trudimo, dajemo….ker pa niti sami niso nikoli zadovoljni, kaj šele izpolnjeni, vedno še kaj manjka, da bi bilo “popolno”. In to traja zgolj do trenutka, dokler ne najdejo koga, iz katerega lahko izrčpajo še več. In pogosto si mislimo, da smo mi krivi, ker nismo dali dovolj, ne zavedajoč, da nikoli ni dovolj.

Res je tudi, da je edina rešitev, ne glede v kateri fazi odnosa si, da se obrneš vase, da se vprašaš, kaj počneš sam v tem odnosu ( ne zakaj ne “daješ dovolj”, temveč od kod ti sploh prepričanje, da moraš plačevati za to, da je nekdo v odnosu s teboj, zakaj ti je samoumevno, da si ti tisti, ki mora poskrbeti, da je vse ok, zakaj še vedno ostajaš, četudi te nekdo žali, ponižuje, manipulira s teboj…..ko enkrat usmerš energijo vase in začneš krpati svoje luknje , stvari postanejo mnogo lažje.

Hvala za pohvalo, mislim, da smo se vsi veliko naučili v teh postih in mnogo je še takšnih, ki jim bo pomagalo, ko jih bodo brali za nazaj 🙂

GittaAna

Ja veliko je še takšnih, ki jim bo pomagalo. Težko je sploh priti do ugotovitve, da ima nekdo MOM, dokler ne poznaš stvari. Prej pa izgubljaš in izgubljaš ogromno energije, da bi taki osebi ‘ustregel’, pa ji nikoli ne.

Samson…in kako ti gre z vprašanjem ‘kaj je narobe z nami, da sprejmemo tako osebo v svoje življenje in jo toleriramo’?

GittaAna…kaj se zgodi z osebami MOM, ki dobijo partnerja, ki ne reagira na njihove manipulacije? Če odmislimo, da ločitev.

Pozdrav Avaris!

Poskušala bom odgovoriti na zadnje vprašanje; kaj se zgodi, če partner ne reagira na njihove manipulacije? Odvisno od faze v kateri sta “v vezi”.
Če MOM naleti na osebo, ki sploh ne reagira na njihove manipulacije in ga še pravi čas “prebere”, se z njo niti ne zaplete, ker hitro ugotovi, da od nje ne bo “imel nič”. Odpeketa naprej in vztrajno išče naslednjo potencialno žrtev. In jo tudi najde, ker je pravi kameleon. Sposoben se je preleviti iz hudega nasilneža v velikega dobrotnika, šarmerja, prijetnega sogovornika … Zelo prefinjeno meče na pot drobtinice in žrtev ji pridno pobira. Nadaljevanje takega odnosa z MOM/NOMster je bilo že neštetokrat opisano na tem forumu. Od raja do pekla …

Druga možnost oz. če sta “v vezi” že dalj časa pa ga je žrtev “seštela” in ji je uspelo, da se je ozavestila, zbrala toliko moči in zunanjo pomoč, da si drzne prekiniti odnos z njim je pa lahko zelo huda preizkušnja zanjo. Kdor ni doživel njihovega narcističnega besa …
Ko ugotovi (ne pozabimo, da so zelo senzibilni v zaznavanju žrtvinih občutkov), da je ogrožen, bo stopnjeval nasilje. Najprej psihično (najeda do skrajnosti, žali, ponižuje, obrekuje, laže), potem je na vrsti ekonomsko (poskuša vse, da bi bila žrtev odvisna od njega), potem pride na vrsto tudi fizično nasilje. V trenutku, ko njegovo impulzivno obnašanje doseže kritično točko, bo z žrtvijo fizično obračunal. Potem se bo morda celo opravičil in dodal, da si je sama kriva, ker ga je izzivala, jezikala, se mu ne posveča dovolj …
Obrne ploščo in nadaljevanje je približno tako: Brez tebe ne morem živet, če se ne vrneš, se bom obesil (se je že, ampak drugi žrtvi okoli vratu), kaj bodo rekli ljudje (sramuje se, ker je lepa maska in fasada odpadla, ne sramuje pa se svojih dejanj), obrede vse morebitne skupne prijatelje (bolj malo jih ostane, ker vsi pobegnejo) in jih prosi, naj prepričajo pobeglo, da se vrne v njegovo “varno” naročje …

Ko preigrajo ves arzenal prijemov in se žrtev pod nobenim pogojem noče vrniti, so na vrsti izsiljevanja z otroci (če jih imata) in morebitno skupno premoženje (če ga seveda imata).

Pred kratkim sem prebrala v neki kolumni, kaj naj naredi žrtev, ki je ugotovila (še pravi čas), da ima opravka z MOMsterjem: Pograbi naj telefon, denarnico in nemudoma (magari samo v gateh) pobegne od njega.

Avaris@; verjetno sploh ni nujno, da je kaj narobe z nami (vsaj v začetni fazi zveze z osebo z MOM, ki je baje venomer sanjska, lahko vsakdo nasede). Vendarle, ko sem kopal po odgovoru na to vprašanje, sem ugotavljal, da gre v mojem primeru za skupek individualnih problemov: prenesen vzorec nezdravega odnosa med staršema (matriarhat; tudi mati ima določene poteze čustvenega vampirja), skozi celotno vzgojo so me učili, kako moram biti ustrežljiv in podredljiv v družbenem svetu; slabo postavljene meje (toleriranje nespoštljivosti in izkoriščanja v medčloveških odnosih), skratka, cel kup ponotranjenih šibkosti, s katerimi se je že itak težko soočiti, še posebej pa takrat, ko imaš ob sebi osebo z MOM, ki te tvoje šibkosti vešče manipulativno “vzdržuje” in izkorišča. Kljub temu, da sem v večletni zvezi z “MOM partnerico” uvidel njene “čudaške” lastnosti (npr. histerični izpadi, patološko ljubosumje, psihična labilnost, težave v medosebnih odnosih, težave z identiteto, itn.), sem se nekako trudil sprejemati to njeno (negativno) “drugačnost”, za katero pa nisem imel pojma, da obstaja psihiatrični diagnostični model. Res pa je, da sem včasih že samo intuitivno zaznaval, da je na njej nekaj nepristnega, prikritega, zamaskiranega, kateremu pa takrat nisem mogel priti do dna in zadevo pometal pod tisto “drugačnost”.

Seveda je v takšnih okoliščinah nemogoče gojiti zdrav, rastoč, vzajemen in empatičen partnerski odnos (tega se sicer takrat nisem prav dobro zavedal), zato sem se sčasoma začel (zavestno in podzavestno) umikati iz njene bližine, ker sem se vedno bolj počutil le še kot tampon za njeno psihično in čustveno krvavenje. Ko sem se trudil prisluhnit njenim težavam in ji pomagat, mi je namesto vloge partnerja dodelila vlogo (nekompetentnega) zdravnika, kateri seveda nisem zmogel biti kos. Za to me je kaznovala tako, da se je za mojim hrbtom spravila na drugega “zdravnika” (mojega ex-prijatelja), se v njega bojda “nezadržno zaljubila”, s čimer je v romantični maniri dobila vstopnico za varanje, jaz pa sem postal samo še ovira. Na tej točki naj samo še dopolnim GittoAno; ni nujno, da “najdejo koga, iz katerega lahko izčrpajo še več”, ampak nekoga, ki je po značaju “reševalec” in dovzeten za njihove manipulacije, ali pa svež vir nove identitete (kameleonska prilagoditev idealizirani osebi). Ob tem bi rekel, da so osebe z MOM verjetno nagnjene k varanju tudi zaradi tega, ker z občutni vznemirljivosti, ki spremljajo to početje, polnijo svojo notranjo praznino.

Lepo napisano. Najbolj fajn pa je, da takrat ko pridejo mračni trenutki, ko razmišljaš, da si samo ti doživel nekaj takega prebereš kako objavo, komentarje in vidiš, da se da s tem soočati da so zgodbe tako podobne, da skoraj vsak predlog ostalih pomaga..
Res super, da obstaja ta forum in ljudje, ki jim ni žal časa, da iskreno podelijo svoja čustva, izkušnje in mnenja tule..

No po vseh mojih peripetijah se tudi jaz javljam na to temo. Namreč 21 let sem živela z osebo, katere danes sploh ne prepoznam. Nič se mi ni zdelo narobe, prijazen, ustrežljiv, doma vse tip top (velik oje sam naredil, mislim glede čiščenja in kuhanja), občasno kakšni izpadi jeze (boksanje v steno, vrata…) pa se mi ni zdelo nič čudno. Sem si mislila bolje stena kot jaz. Ni bilo ljubosumja, šla sem kamor sem hotela, skratka tip top. Tudi glede financ ni bilo problema zadnja leta. Pred tem sem po petih leta skupne veze jemala kredit, da sem poplačala njegove traparije. Sem ga potem postavila pred dejstvo da bom imela jaz finance na čez in je to potem tudi tako bilo. Veliko sva prihranila in ker ni bilo otrok sva začela potovati in se imeti luštno. Kupila sva pol hiše (za mene sanjsko). Lansko leto pa kot strela iz jasnega, umre njegova mati in moj svet se sesuje kot hiša iz kart. Mene in svojega očeta začne zaničevati, iskati razloge da je z nama nekaj hudo narobe, da je skoz v službi in da naj ga razumeva in ….. nikoli mu nisem preverjala sms, takrat pa mi je kr nekaj reklo….in sem videla da se dopisujeta s sodelavko….pa je zanikal da to pa res nič ni in druge traparije…..me je prepričal. V glavnem to sem tolerirala 8 mesecev, ker me je skoz prepričeval da nič nimata…..pa ga spet dobim, se je raje skregal z mano doma za tako banalno stvar da jo sploh ne omenjam…..in šel z njo na morje čez vikend….mi pošlje sms da to pa še nič ne pomeni, če je z nekom na morju da mene ljubi…..toliko nabijanja, da sem ga spet vzela nazaj…..do pred tedna, ko jih v službi dobim, sem šla na kavo tja pa je mislil da me ne bo, ker mi je rekel da ima ljubica cel teden dopust :)…..evo, se odločila, spakirala in se odselila k mami. Vmes mi je oče umrl…..sedaj pa joka in stoka da bi spet z mano, da mene ljubi, hkrati pa da se bo odselil z njo, če ga jest ne bom vzela nazaj……A mi lahko prosim kdo razloži katera motnja je pa to? Očitno sem jest tud fejst motena oseba….sedaj sem v stanju apatičnosti, ker enostavno ne morem nič. Vse se je porušilo.

Liljana24 nikar se preveč ne žri. Je kar je, glavno, da si iz tega ven, ker pri takšnih odnosih je najtežje dojeti, da tako enostavno ne bo šlo naprej. Če imaš nekoga rad, ga spoznaš v najlepši luči in če ta oseba skriva svojo temno plat pred teboj, oziroma jo zgolj kdaj pa kdaj pokaže, je težko dojeti, da je svet, ki si ga tako skrbno gradil v resnici iluzuija. Poskušaš vse, kar se da, da bi ohranil lepo in spregledal grdo, vendar se pri ljudeh, kot je on to ne da.

Motenj ne moremo diagonsticirati, ker nismo strokovnjaki, zagoto je le, da je vedenje, ki ga opisuješ patološo. Takšni ljudje so laho celo očarljivi in vse super , vse do trenuta, ko se začnejo dolgočasiti, ko nimajo več meja, ko najdejo kašno bolj “idealen” suport za svoj življenjsi stil…..in takrat se pokažejo v pravi sliki. Resda se je ta temna plat kazala že prej, vendar nam ljubezen, predanost, strah…itd zamegli sliko ali pa to potlačimo nekam daleč spodaj, ker ne želimo vedeti.

Takšni ljudje delujejo, čustvujejo, razmišljajo na čisto drugačen način, kot ostali, zato tega kaj počne in zakaj, ne boš nikoli zares razumela, ker so to čisto drugi principi. Niti ni tvoja naloga, da ga ves čas razumeš in z “odpuščanjem” prevzmeša njegovo odgovornost na svoja ramena. Tvoja naloga je, da poskrbiš zase, da greš stran, ko vidiš, da to ni zdravo zate, da ti škoduje, da raziščeš sebe, zakaj že prej nisi videla in kaj te je potegnilo v takšen odnos ( ampak brez obsojanaja, zgolj zato, da se ne ponovi). In da pustiš nezdrave stvari za seboj in se usmeriš v tisto lepo, kar te še čaka v prihodnosti. Je težko, vendar se da in je vredno končne nagrade. Polno življenje brez tašnih tepcev, sebičnežev in neodgovornežev, kot je v tvojem opisu.

GittaAna

Hvala za spodbudne besede. Res je. Treba je iti naprej in razcistiti pri sebi.

Rada bi komentirala tole: “pograbi denarnico in pobegne v gatah …” Zelo duhovito, ampak resnično! Pa še nekaj ljudje: ne glede na to, kako težke teme so obravnavane na tem forumu; humor gotovo pomaga!

Evo junak mi ne da miru. Hvala bogu sem pri mami. SMS, klici, kako me ljubi, nikoli ne bo obupal, vse bo drugače……ker ne more biti sam, se bo odselil k njej 🙂
Zadnji SMS….Ce bi znal biti bolj odločen, če bi imela otroka (pa ne misliti da ti kaj očitam) se to sigurno ne bi zgodilo 🙂
Jest se pa še kar sprašujem???

Kaj se pa sprašuješ? Če te res ljubi? Če si ti naredila kaj narobe?
Razmisli, če te ljubi nekdo, ki te mirno in brez slabe vesti vara, čeprav ve, kako te s tem prizadane. Je to ljubezen? En sam trenutek mu nisi ti pomemba, samo on, on, on.
In ti si naredila narobe samo to, da nisi bila pripravljena gledati, kako sedi na dveh stolih. Grozna napaka. Grozna žena. Bi pa ja morala vedeti, da on “ne more drugače”…in sprejeti vse njegove laži in se delati, da nič ne veš.
Al kako?

Pozdravljen Skela,

ne ne jest se pa še kar sprašujem kako hudiča sem se pustila zmanipulirati in prenašati 22 let patološkega osebka, to mi sploh ne gre v glavo in ne morem razumeti. V glavnem sedaj sem na varnem pri mami, še notarsko uredim zadevo pa zmagam. Ko bo vse rešeno še zablokiram številko, ker ne vrjamem da mi bo dal mir še potem ko se bo odselil iz hiše. Doma sem imela očeta Noma. Se mi vleče ta rdeča nitka že od otroštva, ampak ker je bil mož po drugi strani drugačen od očeta, bolj prijazen, ustrežljiv, delaven, sem spregledala njegovo drugo stran manipuliranja z mano…….no tolk, se počasi sestavljam, danes je 1 mesec kar sem odšla. Se pa zavedam da me čaka še ogromno dela na sebi.

pozdravljena lilijana24,

Naredila si pomemben in še kako potreben korak k svoji sreči. Res te čaka veliko dela na sebi, vendar je to zelo kvalitetno delo in obrodi sadove ki jih boš hvaležna. Upam, da te med svojo potjo in delom na sebi ne zamika več da bi padla v kremplje temu vampirju oz. da se ne boš nikoli spraševala ali si naredila dovolj, ali bi lahko izboljšala stanje v zvezi,…ker v odnosu z MOM nikoli ni dovolj, karkoli narediš je premalo. Marsikomu se je to dogajalo, da so se vračali nazaj k momsterjem. Momster, ki je postavljen pred dejstvo da te izgubi, zna zamegliti razum in te uničiti, te pripraviti k temu da kriviš sebe in obžaluješ. Zna biti zelo maščevalen in uničujoč za prihodnje zveze. Uporabljal bo laži, manipulacijo na vseh tvojih znancih, da bi te pred njimi uničil in ponižal. Uporabil bo vse mogoče načine da bi te prepričal, da je pri njemu najlepše…
Verjamem, da si do zdaj že vse to opazila in si dovolj močna in pripravljena na vse njegove poskuse in te ne bo mogel spraviti na kolena.

drži se, in se zavedaj, da karkoli bo prišlo ostani zvesta sama sebi.

Lep dan T.

Jaz bom pa napisala dejstvo ki drži kot pribito, čutila na lastni koži!!! Edino kar izgubiš z osebo MOM si ti!!! Izgubiš sebe, svoje dostojanstvo, samopodobo, samozavest, ponos… Mislim, da bi morali vsi, ki smo MOM osebo za večno izgubili ali zapustili , spremeniti datum rojstno dnevne zabave. Ta dan je vredno proslaviti, saj se spet lahko vrnemo v svojo osebnost, počasi a zanesljivo. Če vam je česar žal, vam je lahko žal časa, ki ste ga zapravili za ljudi, ki ne cenijo nič in nikogar. Ko se končno znebiš norca moraš misliti zgolj in zgolj nase, dokler se ne vrneš in svoje peklenske navade, ki ti jo je vsilil ta MOMOVEC! Zavedaj se, da sedaj lahko začneš živeti in uspel boš. Ne razglabljaj več, saj odgovorov nikoli ne bo!!! Vrtiš se v začaranem krogu!! Vse zakaje raje vrzi v koš ker se zgolj mučiš!! Ne razmišljaj za nazaj, ker jasnosti ne bo! Verjemi da je MOMOVEC poskrbel, da je vse megleno in nejasno. Niti najbolj izurjeni strokovnjaki jih ne morejo razumeti! Misli nase in na tiste, ki te cenijo , spoštujejo… verjemi vedno so poglej okoli sebe in ne zapravljaj časa za nekoga, ki ni vreden. Življenje hitro mine!!!

Trinitatis,

tudi tebi hvala za te prepotrebne nasvete. Res je vztrajnost lepa čednost, ampak pri Momsterju to zgleda kot bi te nekdo stalno bombardiral z vseh strani. Sedaj ko vem za to motnjo, se z njim pogovarjam čisto drugače in sploh ne moreva priti do normalnega pogovora. Jest govorim eno, on drugo, res dva različna svetova, prej pa kot bi bila eno……res zanimivo.
Kar je pri meni težava je to da enostavno ne morem sprejeti, da sem živela v tej vezi 22 let, prepričana da to je pa res ljubezen, živela pa v iluziji. Tudi vsi skupni prijatelji so vedno govorili, da tak par kot sva bila midva res skoraj ne obstaja. In res ne obstaja. Vem da bom izplavala, srečo imam to da sem se odselila in da ne poslušam vsega tega opravičevanja skoz in kako se bo milijardo procentov spremenil…..hvala za take prijatelje da mi stojijo ob strani ter verjamejo meni in ne njemu. So ga spregledal, ker nikomur ni jasno kako lahko govori eno, dela pa drugo, tudi videz njegov se je spremenil, zgleda precej bolan. Tko da sem jim res hvaležna za vso podporo.
Sedaj delam na sebi, en dan ni enak dnevu, včasih imam res krizo, spet drugič mi kar gre in sem polna energije in tako počasi naprej. Mogoče mi je nekdo res z razlogom namenil, da nimam otrok s tem Momsterjem, ne vem kako bi to šele bolelo….. V Begunjah sem si našla pomoč, in ni hudič da mi enkrat uspe predelat teh 22 let samih laži, neiskrenosti, sprenevedanja, pa tudi veliko lepega (no sej to najbolj boli), predvsem pa najti samo sebe in vse vzorce, kateri so me pripeljali do tega….
Sem prebrala tudi tvojo zgodbo in ti tudi želim vse dobro naprej, tudi ti si se večkrat vrnil, pa znova doživel razočaranje…… vem da bova zmogla. Lepo bodi.

Lilijana24

“”Mislim, da bi morali vsi, ki smo MOM osebo za večno izgubili ali zapustili , spremeniti datum rojstno dnevne zabave. Ta dan je vredno proslaviti, saj se spet lahko vrnemo v svojo osebnost, počasi a zanesljivo.””

ta je lepa ja 🙂
A tudi resnična, saj dejansko prej nisi mogel biti ti ti, ampak si bil stalno preprogra, nekdo ki se je prilagajal… tako da ja, tudi jaz moram spremeniti moj rojstni dan! Oziroma dodati še enega!

lp SVO

Pozdravljeni sotrpini.
Mene pa enostavno zanima koliko casa se ti Nomi/Momi vracajo. Namrec mojo situacijo sem resila, dala vlogo za locitev, on se je odselil k drugi zrtvi ampak se vraca z sms, hodi v sluzbo in seveda z manipuliranjem in jokom hoce zdej nazaj??? Ima kdo kaksno podobno izkusnjo. Je tezko delati na sebi ce se stalno vraca. Slisim govorice da je moral zaro iti iz hise ker je bil primoran ker sem ga jest vrgla ven. To zakaj sem ga pa seveda ne pove???

Vračajo se dokler se lahko, dokler žrtev pade na njihovo manipulacijo, dokler se ukvarjaš z njim.
Ne pomaga drugo kot ignore, ignore, ignore…..

Naj se jaz podelim svojo zgodbo. Tudi jaz sem zivela z MOM in se je koncalo tragicno. Namrec pred letom dni sem se odlocila zapustiti osebo, ki je varala, lagala in vse sem zvedela preko drugih ljudi. Nikoli priznal. Na koncu je naredil samoumor, ker sem ga pustila in odsla k mami s 5 letnim sinom. Napisal je, da sem mu vzea otroka in da gre iz tega razloga. Zdaj vec kot leto zivim z ubijalskim obcutkom krivde, ker sem sla tistega usodnega dne.