Mom, BPD syndrome, ali bipolarna

Saj ni pomembno.samo rad bi stabilnost dosegel.

Moja zgodba kratko in jedrnato
1.srecen do tretjega leta.
Oce besni obtuzuje in tebe mamo
2.jaz sem prevzel vlogo skrbnika in postal njun kos za smeti
Mamo sem imel rad lepa tiha nasmejana pozitivna…..nekega dne pa skoci iz stavbe in si unici obraz.
Mami ne poznam te vec. Ne zaupwm vec ne tebi ne ocetu.
3. Izredno tih sem bil priden naredilndve soli povprecje 4. Faxu pa 8.
4. Pri 17′ 18 h pa sem se drl ko zival, besnel, razbijal, tepel sosolce, oceta nabunkal in ga napokalmven iz hise. Ko bi dobil demonsko moc.
5. 10 let me ni bilo doma. Potoval sem po skoraj vseh kontinentih,treniral razne sporte in plavanje.
Je pomagalo.
6.sedaj ko sem doma mimmiljon misli in vizualnih slik ki sem jih videl po svetu in doma siba po glavi.
7. Si mislim ti se ne bos nikoli porocil.lej kaksen si! Kera te bo hotla?

Iscemiacem specialista ki bi me poslusal razumel usmeril. Dal ustrezno dozo i. Terapijo.
Nazadnje je sestra medicinska v polju samovoljno podvojila odmerek haldola ceprav po zakonu tega ne sme. Najrajsi bi jo prijavil.

Sam dobro opazujem vpliv zdravil na moja custva skos. Vem kera zdravila so dobra zame..
To so loram, seroquel,lamictal, mogoce antidepresiv v mali dozi kak plisil.

Pozdravljen Grega!

Zal mi je zate za tvoje uniceno otrostvo, mladost in zivljenje. Koliko ljudi hodi po svetu, ki so nezreli in neodgovorni do svojih otrok.
Ocitno imas zelo mocan znacaj, ker si kljub vsem tezavam uspel koncati dve soli in faks.
Bravo! Gotovo ti bo uspelo ustvariti tudi druzino, vendar pazi, da ne bos sel po ocetovih stopinjah.

Imam soseda, ki je agresiven do svoje zene in svojega malega otroka. Vem kaksne posledice bo imel otrok v odrasli dobi, zato sem ga prijavila policiji. Gotovo je imel tudi ta ocka agresivnega oceta, vendar se ni ozavestil, da to izhaja iz njegovega otrostva. Drama za otroka se zal nadaljuje.
SRECNO!

Grega! Dobrodošel na našem forumu!

Za otroka je lahko tako stresno okolje fizičnega nasilja resnično nekaj najslabšega, sploh v letih, ki bi morala biti tako zelo preprosta in nedolžna. Žal mi je, da si se moral s tem soočiti! Samo še slabše je, ko starša uporabita otroka za tehtnico, oporo ali še hujše, za sebično izsiljevanje drug drugega. Tvoja vloga pri otroških letih je, da si otrok v celoti, ne partner ali najboljši prijatelj svojemu staršu. Tako se namreč ustvari vez, ki ni več otrok-starš in ima lahko zelo hude posledice za prihodnost… Sploh zato, ker potem nismo vajeni drugače, ne znamo drugače. Mislim, da je ogromno priznanje do samega sebe, da so težave, ki jih je potrebno reševati. Najbolje bi bilo, da se pozanimaš kje in kako je priti do ustreznega zdravnika (sklepam, da si že imel svojega psihiatra, glede na terapijo?), saj imam občutek, da bi bil ponoven pregled dober… Obišči svojega psihiatra ali se ponovno naroči. Včasih določenih stvari ne moremo spremeniti čisto sami in potrebujemo pomoč zdravil. In če so pozitivne izkušnje že bile v preteklosti, ti želim, da bi bile tudi tokrat!
Vso srečo, oglasi se nam kako napreduješ. Pogumno! Lep dan še naprej,
F.Tadeja.