MOM, Bordeline ali kaj?
Dobro vprašanje hehehe! Ti ne vem, mogoče se še ni spomnil tega.
No, če smo že pri sikanju: navadno vedno ko je bil kaj nesramen in je imel neumestne komentarje sem bila razočarana in sem mu na lep način poskušala obrazložiti, da mi pa te in te besede oz. dejanja niso ok in se ob njih slabo počutim in če lahko v prihodnje tega ne počne. Veš da- kot da bi govorila steni!
Potem sem obrnila ploščo- ko sikne mu pač siknem nazaj- ampak vedno izbiram besede in tako da ni žaljivo- navadno je to v družbi in moraš biti vljuden. Saj si videl zgornji primer- on z nesramnim komentarjem, jaz mu lepo odgovorim nazaj. Npr.: še predno začne prezirljivo komentirati ”kakšne čevlje pa maš danes” ga prehitim in mu rečem: ” danes pa izgledaš zelo fajn in spočito”- s tem ga ustavim- zablokira in reče ”ti tudi”. Dobro z dobrim- slabo s slabim.
Moram reči, da je ta sistem kar učinkovit- ker se je odvadil biti žaljiv in nesramen- verjetno ve, da bo dobil bumerang nazaj in raje malo premisli preden kaj reče.
No, zadnje vprašanje je, ali imaš morda kakšno clever idejo na kakšen način se ga znebiti. In to tako, da bo dojel in ne bo več prihajal jokcat nazaj. Nisi odgovoril?!
Dobro vprašanje hehehe! Ti ne vem, mogoče se še ni spomnil tega.
No, če smo že pri sikanju: navadno vedno ko je bil kaj nesramen in je imel neumestne komentarje sem bila razočarana in sem mu na lep način poskušala obrazložiti, da mi pa te in te besede oz. dejanja niso ok in se ob njih slabo počutim in če lahko v prihodnje tega ne počne. Veš da- kot da bi govorila steni!
Potem sem obrnila ploščo- ko sikne mu pač siknem nazaj- ampak vedno izbiram besede in tako da ni žaljivo- navadno je to v družbi in moraš biti vljuden. Saj si videl zgornji primer- on z nesramnim komentarjem, jaz mu lepo odgovorim nazaj. Npr.: še predno začne prezirljivo komentirati ”kakšne čevlje pa maš danes” ga prehitim in mu rečem: ” danes pa izgledaš zelo fajn in spočito”- s tem ga ustavim- zablokira in reče ”ti tudi”. Dobro z dobrim- slabo s slabim.
Moram reči, da je ta sistem kar učinkovit- ker se je odvadil biti žaljiv in nesramen- verjetno ve, da bo dobil bumerang nazaj in raje malo premisli preden kaj reče.
No, zadnje vprašanje je, ali imaš morda kakšno clever idejo na kakšen način se ga znebiti. In to tako, da bo dojel in ne bo več prihajal jokcat nazaj. Nisi odgovoril?!
“Na kakšen način se ga znebiti. In to tako, da bo dojel in ne bo več prihajal jokcat nazaj.” On tega ne bo dojel, ker si želi drame…v enem od prejšnjih odgovorov se sprašuješ zakaj začeti delati na sebi….zato, ker si tudi ti želiš te drame…na drugačen način sicer pa vendarle… Ni bistvo v tem, da bo on dojel ampak da boš dojela ti in končala odnos. Tudi sam sem bil kar precej časa v taki situaciji (kar nekaj mojih besedil je na teh straneh) in dokler nisem pobrskal po svojem življenju – kaj se mi dogaja, zakaj sem v zvezi, od kje mi taka toleranca itd… sem se spraševal tako kot ti..
Dejstvo je, da smo v takih zvezah vsak po svoje imeli še pred začetkom teh zvez svoje slabe točke, ki se jih nismo zavedali.. Partnerji, ki so MOM, NOM pa jih imajo še veliko, veliko več zaradi takih in drugačnih zlorab, ki so jih doživeli v otroštvu, mladosti itd…
Vse skupaj je delo, delo, delo….ene najbolj pomembnih besed, ki sem si jih zapomnil, ko sem HVALA BOGU našel to stran… BRCAJ, BRCAJ….SAMO TO JE POMEMBNO..torej, opazuj, brskaj po sebi, razmišljaj, pojdi v naravo, pogovori se z bližnjimi, športaj….počasi se življenje znova sestavi… Ko nastopi notranji mir, ko veš, da ni več nekoga za hrbtom, ki zavija z očmi, te ponužuje..naslednji dan te ima pa najrajši na te svetu…. se ponovno prikrade nasmeh na obrazu, iskrena mirnost….balzam za življenje… TO JE TO 🙂
Super si napisal! Res, kratko, jasno, jedrnato. Res hvala. Očitno sem na neki dobri poti- vse kar si naštel že počnem- hodim v naravo, športam, imam veliko aktivnosti, družim se s pozitivnimi ljudmi, mirno spim; skratka: nisem v ”razpadajočem stanju”- očitno sem ugotovila, da imam problem, oz. kot ti praviš, da se dogaja drama še predno me je vso izpil. In ok, ugotovila sem, da me to druženje ne razveseljuje oz. si več tega znanstva ne želim vzdrževati- skratka: želim prekiniti to druženje. Če želim priti do faze balzama je dejstvo to, da moram prekiniti tovrstno druženje s to osebo- a drži?
Moje vprašanje je v bistvu to: kako vam je to uspelo? Nekaj primerov sem že slišala: spokaš, odideš, prekineš stike- ko gre za življenjskega sopotnika s katerim živiš skupaj je to možno. Kaj pa če je to oseba s katero moraš poslovno na dnevnem nivoju sodelovati? Ne moreš spokat pa it. Tam je, vsak dan skupaj- verjetno moraš biti popolnoma indiferenten in vsa komunikacija mora bazirati samo na strogo poslovnem delu- če napeljuje na karkoli iz preteklosti pa ga moraš verjetno prekiniti, oditi, najti nek izgovor da se ne zapleteš v pogovor na to temo.
Jaz nimam problema, da se ga ne bi želela znebiti. To kar si napisal res noben ne rabi- en dan me pljuvaš, druga dan me ljubiš. Vprašanje je samo : KAKO?
Imam v spominu, da je neka ženska na tem forumu že pisala o podobni situaciji. Ne vem pa pod katerim naslovom pogovora. Bilo je nekako v takem kontekstu kot pišeš sama. Strogo profesionalno obnašanje do te osebe in niti pod razno ničesar drugega. Uf…to bi tudi zame bilo kar naporno, ker smo le bitja, ki si želimo normalne,sproščene komunikacije med delovnim časom…ampak glede na vse kar sedaj že vemo, poznamo…ni druga poti…
Veliko uspeha in notranjega miru..
Zadnji odstavek. Tako je uspelo.
http://www.politika.rs/sr/clanak/386239/Spektar/Zivot-i-stil/Psihopata-Sta-sad
Še nadaljevanka:
http://www.kurir.rs/sex/1127015/deset-znakova-da-je-on-psihopata
Hvala vsem za linke, nasvete ipd. Čez vikend sem prebrala knjigo: Ne stopajte več po prstih- res odlična knjiga. Ko se seznaniš z vsem tem res razumeš in se šele realno začneš zavedat s kom živiš. Sem pa pogledala tudi tisto oddajo Polnočnega kluba- res super sogovorniki.
Sedaj se zavedam, da se on ne bo nikoli spremenil, lahko se spremenim samo jaz. Res trpimo tisti, ki smo z njimi, vendar kako šele oni trpijo – te otroške, človeške duše, ki ljubijo in hkrati sovražijo. In kako se nenormalno bojijo, da bi jih zapustili, da bi ostali sami. Kako slabo samopodobo imajo in kako jim žal nihče, ampak res nihče ne more pomagati. Nosijo naše slike, iščejo vonj po našem parfumu, očitno nas bolestno pogrešajo. A ko so z nami se spremenijo v pijavke.
Še tisti, ki se lotijo terapije, si poiščejo pomoč ne vem v koliko % so sploh uspešni in koliko jih vztraja do konca terapije- po mojem si raje najdejo drugo žrtev in prekinejo s terapijo. Noro je to koliko je teh ljudi okoli nas, ki niso naši partnerji in recimo z njimi nismo v nekih ali intimnih, partnerskih zvezah. To so naši sodelavci, sorodniki, prijatelji, znanci. V bistvu je rešitev ta, da se mi naučimo kako z njimi ravnati, kako biti za njihove izpade nedovzetni in jim ne dajati kosti za obiranje. Koliko vam je to uspelo oz. sploh lahko živite s tako osebo, ki ni partner ali nekdo intimen?
Je naporno, ampak če je treba, je treba. Službe pač ne mislim pustiti zaradi norega šefa pa seliti se tudi ne mislim zaradi premaknjene sosede in tako naprej. Cilj je spraviti sebe v red, da se taki ne lepijo na nas. Tako nekako gre logika. Enkrat je ena tu spraševala, kako je možno, da njen MOMovec vsakega obrne in resnica je, da večine ne obrne. Marsikdo zelo dobro vidi, kakšni so momovci. In se zaščiti.
Preberi malo stare teme o MOM sodelavki pa o MOM profesorju, tam je veliko nasvetov.
Hvala ti- bom prebrala. Zgodb je res veliko, samo večinoma v obupu- ko ne veš več kaj narediti. Ko si spoznal, da si s tem krvosesom in je ta ugotovitev že zapoznela. Oni se lepijo na vse- ti povem, da ne izbirajo. To jim je očitno izziv. Ja res je- zakaj bi mi službo pustili zaradi norega šefa, ali pa se selili zaradi norega soseda. Njim ”nekaj” manjka. Po mojem je rešitev samo, da se spraviš na njihov nivo. Da se dodobra pozanimaš kakšni so in na kaj se palijo in potem jim začneš govoriti v njihovem jeziku. Tudi oni imajo baje čustva (če sem prav vse prebrala) in najti je treba pravi gumb. Sicer ne vem kako strokovnjaki s tega področja vidijo rešitev za take primerke. Morda bi bila zanimiva tema za kakšno javno razpravo. Npr.: kako živeti z NOM/MOM-ovci in seveda podobnimi primerki ko ne gre za partnerske zveze.