Živjo.

Tudi mene ena oseba ki mi je v ožjem družinskem krogu ignorira, hotel sem in tudi poizkusil da bi prišel do dna zakaj in kako. Nato ko sem hotel skoraj narefiti samomor pa sem ugotovil da je ta oseba navadna buta.. zguba in naj se j… . V tvoji situaciji je še težje. Jst bi dau ultimat ali naj neha s psihičnem nasiljem (ignoriranje je najhujša psihičnega nasilja mimogrede) ali pa se bosta ločila. Ni važno kaj s tem izgubiš, poskrbi za svoje zdravje saj ti bo tako boljše. Plus nehaj delati za njeg (prati, pomivati in podobno) pa tudi po službi ne tiči doma, dobi se na kavo s tisto pa naslednjič z drugo prijateljico, naj izkusi samoto. Če te kljub njegovemu pomankanju ne bo ogovoril, si poročena s psihopatom, ni druge in mu ne prideš do živega, takrat naredi ločitev pa srečno

Kar ne morem verjeti. OK, razumem, da te psihopatske osebnosti pač to počno zaradi ne vem katerega razloga. Ampak da ljudje to dopustite, da vam nekdo v odnosu počne? No, to pa težko razumem. In da čakate potem tedne, mesece in leta, da se bo oseba morda spomnila vas spet kontaktirat oz. spregovorit??? WHAT?

Sama sem tudi že nekajkrat naletela na tovrstne sociopate, ki iz neznanega razloga nehajo komunicirat. Res, vsaj 10x sem že imela takšen primer. Pa veste kaj naredim? Ignoriram nazaj 🙂 Ne samo ignoriram, blokiram in izbrišem njihovo cifro, da me tudi če bi želeli, ne morejo več kontaktirat. In sploh ne klečeplazim za njimi in jih ne sprašujem in ne moledujem, temveč brez besed (tako kot oni) vrnem milo za žajfo ter odidem. Ampak res odidem za vedno.

Me je ravno letos nekdo prek nekega soc. omrežja po cca 10ih letih tišine iz njegove strani, spet kontaktiral in nisem niti odpisala. Ne vem, zakaj bi sploh ponavljala eno in isto zgodbo znova in znova. Če te ignorirajo 1x, te bodo vsakič, ko se vrnejo. Zakaj vedno znova in znova padete na te njihove fore? To je tisto kar res ne razumem. Ajd, da se ti 1x zgodi. Ampak, da dopustiš, da se to ponavlja leta in desetletja, to mora potem tudi nekaj hudo narobe s tabo in tvojo samozavestjo biti, ne samo z onim, ki to počne.

Draga avtorica popolnoma vse kar si napisla in kar se dogaja v tvojem življenju prenašam sam v bedasti zakonski zvezi kot moški.

Zenska me psihično hoče na tak način uničit.

Tako kot ona mene ignorira ,tako jaz njo ignoriram.

Pozdravljeni!

Jaz imam podoben, skoraj enak problem. Smo sestavljena družina, torej sva v zakon pripeljala jaz hči, on dva sinova.

Od samega začetka so bile velikev težave, da sta me njegova sinova sprejela, mislim, da me nikoli nista. Dobro so me izrabili, da sem jima pomagala v šoli, oprala stvar, ker je njuna mama raje pohajala. Vedno sta imela v naši družini najpomembnejšo besedo ravno ona dva. Mož je mirno jima vse to dopuščal. Ko sta zrasla, sta mi pa začela potuhnjeno nagajati. Ko sem moži potarnala o vedenju je sledil molk, ignor, besede kot “vedno sta ti bila trn v peti” in podobno.

Z leti sem se naučila spregledati in preslišati vse njune lumparije in ker me nista mogla prizadeti, sta se pobrala živet k mami, kot čes, da pri nama nimata dovolj prostora, da nimata očeta samo zase, da si želita, da gredo samo oni trije na dopust…..

Mož je vse te lumparije dopuščal in jih skozi zagovarjal. Nikoli me ni ne obvaroval, ne ubranu pred njihovimi govoricami. Za božji mir pred otroci, je dopuščal, da me tudi njegova bivša žena ogovarja.

Moz je po njunem odhodu, brez besed, snel rinko s prsta in odšel spat v otroško sobo. To je trajalo vsaj tri mesece. Po treh mesecih tišine in ignoriranja sem mu rekla, da se bom odselila, pa se je iznenada zbudil in se pričel pogovarjat. Z otrokoma, ki sta stara 22 in 23 let je pa skozi pohajal okoli, jima namenjal vso pozornost, se z njima smejal, skratka pred njima se prikazuje kot naj bolj srečen človek na svetu.

Mene pa doma ne vidi, skozi spi, leži s kapuco na glavi, se ne pogovarja, oddide pohajat….skratka vse počne, kot, da me v hiši ni.

Sedaj sinovoma tudi pri mami n v redu in tarnata očetu. Rada bi prišla živet k nama, ampak jih jaz tam motim. Verjamem, toliko slabega kot sta mi storila, nimata obraza se vrniti.

In kaj je naredil moj mož?

Ponovno me je izklopil, na sms ne odgovarja, po hiši sva kot dva tujca. Niti ne vem zakaj tako vedenje. Nekega dne je odnehal se pogovarjati z menoj. Od tedaj so minili trije meseci in sploh ne vem zakaj moj zakon razpada. Razen vedenjski težav in nenehnega tarnanja ter nezadovoljstva njunih sinov, nisva nikoli imela zakonskih težav. Sta pa fanta vedenjsko problematična povsod in z vsemi. Zelo sta žaljiva, njihovo obnašamje ni primerno, vendar se jaz v njuno vzgojo nisem mešala, ker od moža nisem imela podpore. On jim je skozi popuščal, zadovoljevak njune kaprice in nikoli jima ni bilo dovolj.

Jaz sem se odločila, da se izselim…..mož mi niti besede ni namenil, kaj šele pomoč pri selitvi.

Ponovno namenja vso pozornost sinovoma in mene in hči je zavrgel kot smeti.
Z mojo hcerko nisva imela tezav. Zelo ga je vzljubila in trenutno ji je zelo hudo, ker ni pričakovala taksno vedenje z njegove strani.

Prosim za vaše mnenje, ker se na trenutke počutim tisto ta slabo,problematično, napačno….vendar ne zmorem več tega bolanega odnosa, nezdravega okolja…..

Hvala!

edino vprašanje, ki se mi postavlja je, zakaj si šla v zvezo s takšnim moškim in zakaj v taki zvezi toliko časa vztrajaš. Sploh na dejstvo, da niti skupnih otrok nimata. Pa v drugo bi najbrž tudi morala malo premisliti, saj si v tako nezdravo okolje zvlekla tudi svojo hčer, ki bo imela zaradi tega posledice. Rabiš dnevno dozo ponižanja, ker si se tako doma naučila?

Se strinjam z eno in drugo stranjo. Treba se je iskreno pogovoriti, kaj koga moti. Ignoranco enega partnerja zelo razumem, zagotovo je vzrok zanjo. Umakne se, ker potrebuje svoj mir, ne pa ves čas kritiziranje, poniževanje, razvrednotenje, grde besede, žaljivke, ki zadenejo njegovo/njeno osebnost, ker niso vezane le na situacijo. Sama doživljam oboje, sem ignorirala, ravno zaradi miru, da se lahko v sebi počutim mirno, povem pa mu vedno, zakaj se mulim, ker ne toleriram in dopuščam takega  vedenja, ker sem prizadeta ob njegovih besedah in se umaknem zaradi notranjega miru, sicer bom še zbolela od vseh čustvenih bolečin, ki mi jih povzroča. Bi se takoj ločila, če bi se lahko, to je druga tema. On vedno ve vzrok, nikoli pa se ne spremeni, ker je taki karakter. Potem sva spet en cas ok in znova vdari. Brezveze. Utrujena sem od vsega in ljubezen usmerjam vase in počnem kar me veseli brez njega, saj tudi v tem nisva kompatibilna. Ne razume, da so moje želje drugačne kot njegove in se strinjam, da jih vsak zase počneva in se pri tem podpirava. On mojih ne podpira in ima skozi nekaj za povedat, očitat…ne da se mi več. Vse mu povem, ne morem pa se povezati ponovno z njim, zaradi vseh teh zaljivk, grdih besed, ocitkov, zbadanj, razvrednotenja….potem pa sem jaz najbolj občutljiva na svetu.

Ko pa me je on ignoriral 3 mesece zaradi ene besede, ki sem jo v druzbi izrekla v hecu, to pa je zanj bilo ok. Pa čeprav sem mu morala 15x obrazložit, da je bil hec. Nima istih krierij zase kot zame. On lahko vse, jaz ne bi smela nič.

Kdo je zdaj manipulator, narcis, “krivec”…

Tako da je treba razumeti obe strani.

Ali res pomaga, če ignoriramo nazaj?

V mojem primeru pa je tako, da če ga ne prosim, naj preneha potem to traja dolgo časa?

Res prosim univerzalen recept, kako preprečiti ignoriranje oz se spopasti z  jim.

To bi bil za nasproten spol en tak izziv?

Hvala.