MOLITEV

Ne vem, če tole moje vprašanje ravno spada v tale forum. Ampak vseeno.
V življenju sem naletela na določene težave, ki sem jih poskušala reševati s pogovori, branjem, meditiranjem, obiskovanjem raznih delavnic. Ker mi to ni pomagalo, sem se obrnila na molitveno skupino, kjer sem se precej pomirila in tudi problemi so se začeli počasi reševati. Prej sem hodila na eno delavnico, kjer se je delalo tudi z energijami in so se začele dogajati čudne reči, ki mi niso bile najbolj všeč. Pravilo molitvene skupine je ,da se za reševanje težav odpovem velikim stvarem, ki niso povezane z božjim naukom. Moram reči, da sem se v teh molitvah našla, ne morem pa se odpovedati tolikim stvarem, kot se jih od mene pričakuje. Če poznate sveto pismo, potem veste, o čem govorim. (astrologija, karte, bioenergija, joga….) Malo sem zmedena, ker sem dobila slabo vest za vse moje aktivnosti za nazaj in naprej. Kakšno je vaše mnenje?

Če bi bilo zadosti trdno to spoznanje, zakaj ste hodili na delavnice in kaj ste odnesli od njih, ne bi bilo nikakršne dileme, kaj storiti in ali še naprej negovati te občutke krivde. Da to na molitvi zahtevajo od vas, se mi zdi kar malce morbidno, da pa še vi vdano sledite njihovim nerazumnoim pravilom, je pa kaplja čez rob. Predlagam, da se globoko vprašate, kaj je z mano, da sem dopustila tej molitvi, da me pomirja, čeprav ni v njej nič božjega in da sem sledila tem zavedenim ljudem. Mogoče je izvorno molitev na mestu, so pa ljudje očitno zelo problematični in vsiljujejo drugim svoje predsodke.

Kar zapove Bog, je na vsak način za upoštevat. Kar zapove človek v svojem imenu ali v imenu Boga, je pa tako-tako….odvisno, koliko je ‘zakonodajalec’ dozorel, kakšnim ljudem so bile te norme postavljene, za kateri čas je bila zadeva aktualna itd. itd. Pametno se je vprašati, ali imajo naštete prepovedi sploh kakšen smisel in zakaj se je neka skupina ljudi za tak način odločila. Najprej zapoved precenimo, šele potem jo upoštevamo.
Bog pa nič drugega ni zapovedal kot da se imejmo radi med seboj in da gojimo več in več ljubezni do sebe, do Boga in drug do drugega. Enostavno ne verjamem, da je imel Bog peste vmes pri prepovedi joge, bioenergije in astrologije. Eni pa verjamejo, škoda.

Draga K,

kaj pričakujete od mnenj drugih? Govorite o zelo intimno duševnih-duhovnih procesih, ki se takšni, kakršni so, odvijajo v VAS, ne v komerkoli drugem… Morda pričakujete, da se boste lažje odločila kaj o-pustiti in česar ne? Iz vašega pisanja nekako ”veje” ali pa imam samo jaz tak občutek, da ste dovolj modra in izkušena, da veste kaj je za vas prav oziroma koristno in kaj ne, le da niste čisto gotova vase…

Morda bi se bilo dobro vrniti na začetek vašega pisanja, ko pravite, da ste življenjske težave skušala reševati na različne, recimo jim ”duhovne” načine – pripovedujete o jogi in podobnem. Pravite, da niste našli miru in odgovorov, ki ste jih iskali, zato ste nazadnje ”pristali” v molitveni skupini, ki jo opisujete. Nič ni narobe z molitvijo. Celo nasprotno!!! Zelo zelo koristno!!! Najbrž pa je narobe, če skušajo-mo preko molitve reševati kakršnekoli osebnostne težave, probleme… Pleterski kartuzijanski red, ki ga kar dobro poznam, ima na primer pred dokončnim meniškim sprejetjem v red, kar dolgo preizkusno dobo, v kateri se kandidat preizkuša prav v tej smeri…

Tudi sama imate podobne izkušnje – vse, s čemer ste poskušala reševati težave, ni delovalo ali pa ni delovalo v želenih učinkih. Tudi z jogo ni nič narobe in mnogimi podobnimi duhovnimi metodami, če se jih lotevamo z ”zdravih temeljev”. Kaj so zdravi temelji pa mora vsakdo sam presoditi, oceniti – zase! In tako bo najbrž z vsakim pristopom, nič ne bo delovalo tako, da bi odpravili svoje težave, ker boste denimo ves dan vadila jogijske asane ali pranajamo ali pa ves dan molila… Kajti, ko boste ”vstopila” v vsakdanje življenje in njegove izzive, bodo stare težave slej ko prej, še prehitro planile na dan…

Draga K, na vašem mestu bi se skušal vrniti k izvoru. Torej k vsemu tistemu, kar vas teži, zaradi česar ste morda kdaj nezadovoljna, zaradi česar vam je morda kdaj hudo in imate občutek, da ne zmorete ali morda ne znate najti rešitev, izhodov. Če se boste dovolj potrudili, če boste pri tem vztrajni in hkrati spoštljivi in ljubeznivi do sebe, se bodo našle tudi rešitve. Zaupajte sebi, zaupajte življenju, to je moje mnenje (eno izmed) po katerih sprašujete…

Topel nedeljski nasmeh,

Dušan

ps.
sveto pismo nikjer ne govori, kaj šele prepoveduje jogo in podobne reči. Spomnim se, upam pa, da se ne motim, da takoj na začetku v Genezi Stare zaveze piše na primer tudi o tem, da so človeku dani v prehranjevanje drevesni plodovi in rastlinje, o čemer nisem zasledil, da bi govorila ali poudarjala uradna cerkev. Morda je tako, pa nisem dovolj poučen. Najbž je katoliška cerkev dobila (morda celo upravičen in utemljen) odpor in alergijo na vse kar je novodobno in ”new agevsko” prav zaradi vzrokov, ki so temelj vašega pisanja. Torej, ko najrazličnejše newagevske metode sodobnemu človeku velikokrat kar neposredno, še večkrat pa posredno (”zavito” v lep, bleščeč, za oko in otip prijeten celofan) ponujajo instant rešitve za odpravo vsakovrstnih življenjskih težav. In na koncu koncev pogosto (seveda ne vedno in ne vse metode, vsi pristopi) ne ”naredijo” nič drugega, kakor da človeka zmedejo in je tako še bolj izgubljen. Ali pa ga denimo odtujijo od samega seba, njegovih bližnjih oziroma od običajnega življenja. Velikokrat je tako, verjemite, da vem kaj govorim. In tu se načeloma (kritično) pridružujem cerkveni odkonilnosti do vsega opisanega, morebiti je lahko diskutabilno le vprašanje ustrezne metodike in pristopov.

Če skušamo biti objektivni in pošteni, pa se le stežka izognemo vprašanju, ki se ob vsem navedenem poraja zdravorazumskemu in dobromislečemu posamezniku-ici: koga od tistih, vpletenih v te newagevske pojave z vsem, kar prinašajo na eni ali uveljavljene verske institucije na drugi strani, pa v pretežni meri zanimajo predvsem oblast in institucionalna moč nad ljudmi in prevlada ter raznorazne povsem osebne ali institucionalne koristi in podobno? Koga? In ali sploh? Najbrž ni pravičnega enostranskega odgovora, dobro pa je, da se o tem kdaj pa kdaj iskreno vprašamo.

Ne vem no kaj vi menite o tem, vendar mislim, da bi morali, kot je rekel dušan svoje probleme začeti reševati pri koreninah in to postopoma, da Vas morda ne bi preveč bolelo. Kot sem že rekel bi morali vsak težavo oziroma neprijeten občutek reševati vsakega zase in sicer tako da se pomirite, in začnete reševati svoj problem, tako da se zaveste kakšen je, kako je nastal, kako se je razvil in kakšno škodo je naredil pri vas, nato pa ga postopoma skušajte rešiti z vam najbolj spremeljivo metodo

Absolutno delaj tisto, kar tebe sprošča in zadovoljuje.
Kar drugim pomeni joga in meditacija, tebi morda ne.
Ljudje si te pojme različno razlagajo

Bistvo: svoj mir in svoj način sproščanja išči po svoji poti. Pa tudi. če bi to pomenilo, da se moraš s kolesom voziti po Dravi!

Molitev je isto kot meditacija ali joga!!!

Spoštovani!

Naj bo še moj odgovor. Ljudje smo tisti, ki iščemo, najdemo in kolikor rešimo težave in podelimo veselje, zaupamo stisko nekomu, ki je zanesljiv in diskreten, toliko bolje.

Skupine in delavnice so pač različne, tudi pri teh energijah (če se tako izrazim) je vedno tako: “Quod licet Iovi, non licet Bovi.” Ni za vsakogar enako, saj smo tudi vsi ljudje tako različni, nekateri podobni v tem in onem, vsak od nas pa enkraten, neponovljiv. Je pa tukaj lahko nekaj, kar nas sprošča, lahko pa postane manipulacija, zato stvari niso edino vodilo življenja, cilj pa moramo poiskati sami. Tudi, če sodelujete v molitveni skupini in drugih, še vedno morate poiskati tudi svojo pot življenja in cilja oz. ciljev, mišljenja in čutenja. So stvari, kjer se nihče ne bo odločil namesto Vas.

Kar pa zadeva odpoved velikim stvarem, kot pišete… pa “da niso povezane z Božjim naukom” – zelo važno je, katere so in kako jih razumete. Gotovo najprej ima prednost to, kar je nujno potrebno in so naše dolžnosti. Ne gre za to, da se slepo odpoveste stvarem, ki Vam res pomenijo, ali odgovornostim, ki jih imate, ampak za to, da si ustvarimo tudi mi sami način dela in molitve, lestvico vrednot in prednostno lestvico in uresničimo darove, ki jih imamo, saj krog ni nikoli zaključen, ampak razvijamo sposobnosti naprej. Življenja ni brez odpovedi, toda tudi odpoved in ponižnost morata biti zdrava – ne smeta biti poniževanje in tudi ne poniževanje sebe. Kar pa je za resnično zdravje in korist, Cerkev nikoli ni prepovedovala, seveda pa kakšne stvari ne morejo biti edino merilo in v tem vidim tisto vodno žilo, ki smo jo zdaj našli za naše razumevanje.

Upam, da razumete, sicer pa mi lahko pišete na e-mail. Darko Ž., duhovnik

Hvala vam za vaša mnenja in odgovore. Prijetno je dobiti še kakšen nasvet, ki je podoben ali pa čisto drugačen drugim. Problem je v tem, da imam eno veliko željo (prava služba zame) in ureditev finančnega stanja, s katero se ukvarjam že celo leto, rezultata pa ni. Odkar molim, so se razmere v službi malo izboljšale, ampak to ni to. Kljub prošnjam, molitvam, moji angažiranosti glede iskanja na več področjih. Zdaj sem začela že malo dvomiti in mi je že malo popustila volja, ker se vse skupaj zares ne premakne. Tu si res ne želim ostati, ker imam plačo glede na mojo izobrazbo popolnoma neprimerno in s tem ne moremo preživet. Če ne bi nekaj denarja podedovali, bi že bankrotirali. Zelo bi vam bila hvaležna za kakšen nasvet. Veliko energije usmerjam v rešitev svojih težav. Zdaj je pa že čas, da grem naprej. Če molitve in močna želja zares pomagajo.

Živijo,

želja NIKOLI ne pomaga. Želja brez volje je samo želja.

Lahko pa ti povem, kaj sem delala sama, ko sem “želela” novo službo:

vsak dan sem v mislih blagoslavljala novo službo, novega šefa in nove sodelavce. S tem sem se v sebi naravnala, da si nekaj drugega tudi v resnici zaslužim, ne pa samo želim. In da so te stvari v bistvu že tukaj, ne pa v neki oddaljeni prihodnosti. Da sem že hvaležna za novo službo, ki jo imam…

Velikokrat prosimo za stvari, za katere smo podzavestno prepričani, da si jih ne zaslužimo oz. da nismo dovolj dobri zanje.

Nova služba in izboljšane finance bodo prišle k tebi takrat, ko se boš v sebi odprla za te stvari – resnično odprla in se ne boš vezala na rezultat tvojih želja in pričakovanj.

Saj veš tisto o človeku, ki je na obali ves dan kričal v nebo:”Bog, zakaj tako? Bog, zakaj se mi dogajajo take stvari? Zakaj mi ne odgovarjaš?..” itd.. itd.. Končno je obupal, zamahnil z roko, se obrnil in nameraval iti stran. Tisti trenutek se je zaslišalo: ” No, kaj si hotel vedeti?”..
Odgovor (in druge stvari) dobimo šele takrat, ko nismo več odvisni od tega, kaj bomo slišali ali kaj bomo dobili. Ko nehamo imeti pričakovanja do življenja. Ko se nehamo grebsti za stvarmi. Ko se jih ne oklepamo več.

Poskusi se sprostiti. In – če ne moreš delati tistega, kar bi rada delala, poskusi vzljubiti tisto, kar moraš delati. Potem pa pride vse drugo. V svoje delo moraš vložiti velik del sebe, veliko svoje energije, če želiš žeti sadove. Če delaš stvari z odporom, ne boš nikoli uspešna – tako v bistvu zadovoljstva kot tudi v finančnem smislu.

Lep dan ti želim,

Mojca

Malce me čudi vaše pojmovanje molitve. Kot bi jo uporabljali za sredstvo za dosego cisto določenega cilj. Če imate v mislih našega krščanskega Boga in krščanske molitve potem nimate razjasnjenih osnovnih pojmov. Smisel molitve je ČAŠČENJE BOGA, SLAVLJENJE. Zapoved je popolnoma jasna. Bog je prvi, ker je on naš Stvarnik, ker nas je poslal na ta svet, ker nas ljubi in nas po tem življenju želi pritegnniti k sebi v večno življenje. Vem, da gredo vsem bralcem po glavi grde slike in milsi, ki jih povsod vsiljujejo sovražniki Boga. Nič zato. resnica ostaja resnica. razlikujemo se v spoznanjih in prav je, da si povemo kar mislimo in vemo. V vašem primeru menim, da molitev ne služi pravemu nameni in zato ni uspeha. In prav je tako. Morda je Božja volja, da ste tu kjer ste, čeprav vam ni všeč. Morda, da tukaj spremenite – sebe – drugih itak ne morete, se česa naučite.

Kaj je narobe z jogo in ostalimi newagevskimi zadevami. Vse! Kdor moli Boga, ki je eden in edini – o tem pravi SP popolnoma jsno ne more moliti drugih bogov – malikov. V vseh teh človeških verovanjih pa gre za malike! Gre za grdo zavajanje ljudi. Vsak ima dovolj pameti in svobodno voljo, da se odloči – da se odloči ali bo pil iz izvirov žive vode ali kapnico!

Želim vam več zajemanja iz izvirov žive vode in ne nasedajte tistim, ki obljubljajo hitre rešitve a ne dajo ničesar pač pa vzamejo dušo.
Na konkretni ravni pa vam iz srca želim, da najdete drugo službo in izboljšate svoj položaj ali pa da ugotovite, da vam manjka kaj drugega ne samo denar in da to tudi dobite. Vse je odvisno od tega na kako stališče se postavimo – koliko in česa res rabimo za življenje.
Obilje blagoslova!

Magija, astrologija, karte in podobne zadevščine nimajo zveze s krščanstvom (ker omenjate Biblijo domnevam, da govorite o krščanski molitvi). V Svetem pismu piše, da ‘dvema gospodarjema ne morete služiti’. V zvezi s tem zberite pogum in se odločite za tisto, kar vam je pomagalo.

d
raga mojca2006,ti si zadela bistvo kikine težave-iskanja
MOJCA2006,PROSIM RAZPIŠI SE ŠE KAJ OTEJ TEMI,KER SEM PREPRIČAN DASI NAPISANO ŽE PREISKUSILA,TOREJ SI PREPRIČANA. PREPRIČANJE-TO JE BISTVO VSEH REŠITEV,BISTVO VSEH PROBLEMOV KI NAS TAREJO. MOJCA PIŠI PIŠI PA LEP POZDRAV.

Tudi jaz sem po pomoč hodila k astrologom, vedeževalcem a mi to ni dolgo pomagalo. Hotela sem nekaj več trajnega.Spoznala sem živo vero v Jezusa Kristusa in se seznanila s Svetim pismom. Sedaj vsako jutro in večer redno molim in spoznala sem kako me molitev dan za dnem globje in globje napolnjuje.Vame se je naselil trajen mir.Prebrala sem da astrologija, vedeževanje, joga , meditacija krščanstvo ne odobrava.

Dušan, večkrat vidim po datumu in uri, da kdo napiše odgvor na moje vprašanje, pa se to potem izbriše. Zakaj tolike pisem ne objavite? Saj forum je namenjen tudi za komunikacijo in izmenjavo mnenj, ne pa za tako selekcijo. Velja tudi za vprašanja ostalih udeležencev.

Dragi-a

najbrž vaša sklepanja ne bodo držala, saj se nobena prispela pošta ne briše. V zvezi z datumi napisanih prispevkov pa sledeče. Vsa prispela pošta gre v nekakšen zbiralnik, ki ga jaz odprem (ko utegnem – in trudim se biti kar se le da ažuren) in dam v objavo. Prispevki torej ne gredo neposredno na forum. Že večkrat pa sem napisal, katere vsebine se ne bodo objavljale – na kratko tiste, ki ne sodijo v kar se le da najširši okvir foruma. Kaj približno pa naj bi to bilo, pa je tudi bilo že večkrat opisano, povedano. Tudi napovednik tega (kakor vseh ostalih) foruma na splošni forumski strani, že opredeli vsebino. Seveda bi lahko v okvir našega foruma uvrstili praktično vse, kar se tiče so-bivanja, a potem bi zlahka nastala ena velika zmeda. Tako se z omejitvijo tematike zavarujemo pred pre-veliko zmedo. Dobro je, da ohranimo nek fokus. In dobro je tudi, da se ne piše kar vsepovprek, kar komu ”pade na pamet”.

Danes sem se vrnil s pettedenske odsotnosti, kjer nisem imel dostopa do svetovnega spleta in sem za objavljanje prispevkov zaprosil druge, ki pa so že s svojim delom prezasedeni in najbrž prav zaradi teh okoliščin objavljanja niso bila povsem ažurna.

Seveda pa tudi jaz nisem in ne morem biti 24 ur pred računalnikom. Prosim za razumevanje.

Z nasmehom,

Dušan

Živijo, tudi jaz zadnje čase zaradi zahtevnega študija nisem bila preveč aktivna na forumih..

Kot sem že napisala v svojem postu, je treba v stvari vlagati veliko energije in takrat bomo tudi uspešni. Samo sedenje in pričakovanje, da nam bo nekaj kar prinešeno, ni realno.
Tudi, če si nečesa res močno želimo, moramo biti v sebi DORASLI možnosti, da se nam to lahko uresniči.

Vedno se moramo vprašati: ZMOREM PRENESTI, če se mi uresniči želja?..

To vprašanje izgleda glupo, ampak razmislite o ljudeh, ki npr. dobijo naenkrat večjo količino željenega denarja – poruši se jim osebno življenje in hitro skopni tudi tisti denar. Če bi bili v resnici sposobni obdržati tako količino denarja, bi ga imeli že itak na pretek, ne?

Čim smo od nečesa odvisni in se tistega oklepamo (partner, denar, služba, odnosi na sploh…), se nam začne odmikati, mi pa ne pogruntamo, v čemu je težava in se od strahu pred izgubo stvari še bolj oklenemo. In zato jo tudi izgubimo.

….

Ko nismo več navezani na to, da neko stvar MORAMO imeti in ko globoko v sebi rečemo: “..zgodi se tvoja volja, ne moja…”, smo na dobri poti.
(nikar me zdaj ne razumite tako, da favoriziram krščanstvo, ker nisem verna v smislu institucij).

In še nekaj: če se vam v življenju stvari NE premaknejo, če imate občutek, da stojite na mestu, da se vam nič ne odpira… itd, nikar ne naredite napake, da se začnete boriti in da skušate na silo doseči stvari!
V takih trenutkih vam življenje pravi, da se ustavite, umirite in da se PREPUSTITE – kaj pa veste, kakšno presenečenje vam pripravlja za naslednjim vogalom?….

……

res lep dan vsem,

Mojca

zanima me,kaj naj bi bilo narobe z astrologijo,jogo…… ???
Iz lastne izkušnje lahko povem, da me je joga ozdravila hude bolezni, astrologija pa odkrila na kakšen način sem si jo pridelala.

Kje torej sem storila napako, da sem se (če sem se) zamerila Stvarniku, katerega spoštujem in cenim?

Hvala za odgovor!

PS: vsak večer se zahvaljujem za preživeti dan,sprejemam dobro in slabo, pri tem pa čutim,da je molitev usklajena tako z astrologijo, kot jogo oz.meditacijo.