Sem prebrala nekaj vaših postov in vam povem,da kar jokam in jokam in jokam…tudi sama se se vedno spopadam s hudo bolečino…pred malo več kot 3 leti sem v tragični nesreči izgubila ljubljenega brata….tako zelo ga pogrešam….enostavno še veno ne dojemam da ga ni….le zakaj je takrat in ravno ob tistem času moral biti tam na tistem mestu in da se je to kar se je zgodilo, zgodilo ravno njemu….zakaj odhajajo ljudje ki jih imamo tako zelo radi…niti poslovila se nisva…tako poln življenja je bil…ravno si je začel ustvarjati…urjati iško s punco in pol ta nesreča……nikoli ne bom razumela….in vedno se pojavlja zakja on oz. zakaj ga ni več? Pogrešam ta njegov nagajiv nasmeh, to prikupno zbadanje in draženje…a njega ni….ko vidim avto – barvo tega avta ga vedno iščem, mislim, da v njem sedi ravno on…a ga ni….le zakaj?

Iskrene sožalje vsem….

B. noro te pogrešam – jaz, mama, očka, bratec, babi….pazi na nas in verjemi, da ko se ponovno vidimo in snidemo, se nikoli več ne ločimo….”rest in peace”

Lenka

Izgubiti brata mora biti grozno, sprejmi moje sožalje.

Dolgo sem iskala ta forum, forum, kjer bi srečala ljudi z enako praznino in bolečino, ki jo nosim jaz. Ko sem prebrala sporočilo Lenči. sem se spoznala, da nisem sama. Kajti tudi jaz sem pred letom in pol izgubila brata v prometni nesreči in s tem sem izgubila tudi sebe. Vsak dan je napor! Čeprav daješ vse od sebe, da si na zunaj močan, se notri slej kot prej zlomiš.. prav to se je naredilo meni. Moj bratec je bil starejši od mene in edini… sedaj sem sama, brez opore, sama z žalostjo, ki jo dan za dnem doživljam doma…
Lenči bi prosila, če mi lahko kdaj piše na mail_ [email protected]

Lenča,moje sožalje ob izgubi tvojega brata.

Tudi jaz sem se ta teden spraševala,zakaj ona,polna načrtov,uspehov,želja je morala oditi.
Ona,ki je takol jubila naravo,njeno bit.Ona,ki še muhi ni hotela hudega….

A tukaj ni izbire in moči,ko bi tiste,ki so nas zapustili lahkjo nazaj priklicali.

Na nekem pokopališču,ko so pokopali fanta starega dobrih 20 let, sem spodaj na plošči prebrala verz,ki gre nekako takole:

Odhajam?Kaj že?Ali res bodo ostali le še name samo spomini.
Pa toliko,bi vam še imel povedati.
Pa vendar odhajam in še vedno sem tu……….