MOJEMU DRAGEMU ANGELČKU
IGOR!
MINEVAJO URE,DNEVI,MESECI,LETA,…VSE TAKO HITRO MINEVA,LE MOJA BOLEČINA OB IZGUBI TEBE DRAGI MOJ,OSTAJA ISTA.
OSMEGA NOVEMBRA BI PRAZNOVALA PETO OBLETNICO NAJNE LJUBEZNI.KMALU,BO TUDI MINILO DVE LETI,ODKAR SI ME ZAVEDNO ZAPUSTIL IN SE POSLOVIL V CVETU MLADOSTI OD TEGA SVETA.NA TVOJ PRERANI GOB,BOM KMALU POLOŽILA DVE BELI VRTNICI,ZRAVEN PA ŠE TRI RDEČE.BELE VRTNICE POMENIJO TVOJ ODHOD,RDEČE PA NAJNO PREKRATKO LJUBEZEN.ŠOPEK TEH BELIH VRTNIC,SE BO IZ LETA V LETO VEČJAL.OBLJUBIM TI,DA TISTE TRI RDEČE NIKOLI NE BODO OVENELE. VSAJ V MOJEM SRCU NE!
ODŠEL SI TAKO NAHITRO,DA SEM KOMAJ DOJELA,DA TE NIKOLI VEČ NE BO NAZAJ.VELIKO JE BILO POVEDANEGA,S ŠE VEDNO NE VSE.TAKO RADA BI TE OBJELA IN TI ŠE ZADNJIČ REKLA,DA TE LJUBIM,TKO RADA,…
IGOR,HVALA TI ZA VSO LJUBEZEN,KI SEM JO BILA DELEŽNA OB TEBI,HVALA TI,DA SEM BILA V TVOJEM OBJEMU VARNA IN V TVOJEM SRCU EDINA.HVALA ZA VSE SANJE,KI SEM JIH SANJALA O TEBI. HVALA TI,……
Z LJUBEZNIJO TVOJA ROŽICA.
LJUBIM TE DRAGI MOJ IGOR.NAJ TE ANGELI ČUVAJO IN NAJ TI V NEBESIH DNA JE VEČNA SREČA.
LEP POZDRAV GUGA!
PRAV DOBRO POZNAM TO BOLEČINO,KI BIVA V MENI V TEBI IN V VSEH NAS ,KA SMO TUKAJ GOR,KI TUKAJ LAHKO IZLIJEMO SVOJO BOLEČINO.PRV IMAŠ!BODIMO MOČNI IN SKUPAJ NAM BO USPELO,VSAJ KANČEK UMILITI TO NAŠO BOLEČINO OB IZGUBI LJUBLJENIH OSEB.NAD NAMI JE SEDAJ TEMEN OBLAK IN VRJAMEM,DA BO TUDI ENKRAT,KO BO TEMU ČAS POSIJALO SONCE.
NAJ NAŠI ANGELI ČUVAJO VSE NAS ,KI ŽALUJEMO.
LEP POZDRAV!
Tara, ne poznava se, toda rada bi ti povedala, da imava identično zgodbo. Tudi ime najine ljubljene osebe je enako. Ob prebiranju tvojih misli sem imela občutek, kot, da sem jih jaz pisala… Ampak zadnji stavek…naj te angeli čuvajo…kot, da bi slišala Igorjeve besede, ki mi jih je znova in znova govoril…tudi v poslovilnem pismu…med nama se razlikuje le čas. Odšel je prvega novembra, pred letom dni…razumem te, kaj prestajaš…vendar vedi, samo v ljubezni in sanjah je vse mogoče…
DRAGA TINA!
ZANIMA ME,ČE JE TO TVOJE PRAVO IME?NE BOŠ VRJELA,AMPAK TUDI MENI JE IME TINA.ALENKA,TVOJO ZGODBO PA DOBRO POZNAM.UPAM,DA VEŠ KDO SEM.KAKO SE KAJ DRŽIŠ?ŽAL MI JE ZA VSE NAS,KI TAKO TRPIMO IN ZA NAŠE DRAGE,KI SO MORALI TAKO NAHITRO ODITI IZ TEGA SVETA..MOJEMU IGORU BO KMALU DVE LETI IN GA ŠE VEDNO POGREŠAM.SEDAJ SPET PRIHAJAJO TI PRAZNIKI,KI SEM JIH TAKO BOLEČE IN OSAMLJENO PRAZNOVALA.IGOR JE NAMREČ UMRL PET DNI PRED BOŽIČEM.SPET BO HUDO,ZLOO HUDO,…SPET BOM NAREDILA MAJHNO JELKICO IN JO ODNESLA NA NJEGOV GROB.OD POLNOČNICE BOM PRINESLA LUČKO MIRU,TER JO TIHO POLOŽILA ZRAVEN JELKEICE.MOLČE BOM OBSTALA IN SE SPOMINJALA NAJNIH TRENUTKOV.TAKO PRAZNUJEVA MIDVA TA DRUŽINSKI PRAZNIK-BOŽIČ,KI MI VEČ NE POMENI TOLIKO KOT NEKOČ.
BODITE MOČNI,SAJ VRJAMEM,DA SI TO ŽELIJO TUDI NAŠI DRAGI,KI SO ODŠLI OD NAS.
ADIJO
Draga Tara, Tina in se kdo..
ko vas takole berem (tudi sama se s cisto svezo bolecino) me kljub vsej neomejeno zalosti, ki mi trga srce, v trenutkih navda nek drug custveni extrem: v vseh teh zgodbah tako mocno cutim, da so vsi, ki so nas fizicno zapustili tako zelo prisotni tukaj z nami, da sploh niso odsli. Da je njihov Duh ziv, da je z nami. Res je zraven fizicna praznina, ampak to je tisto, cesar sem se pred smrtjo bala: da, ko nekoga ne bo vec, da ga ne bo vec v “nobenem smislu”. Ko so mi vsi prigovarjali, da saj se jih spominjamo, se mi je zdelo, da govorijo puhlice. Nisem si mogla predstavljati, da lahko spomin na nekoga stke taksne trdne niti med nami in njimi, ki so odsli. Zdi se mi, da so mocnejse kot kdajkoli tiste za casa zivljenja. In koliko so vredne danes misli in stvari, ki nas tako tesno povezujejo in smo jih nekoc tako spontano opravili, brez, da bi se zavedali njihovega pravega pomena.
Morda je vse skupaj le (slaba) tolazba.. ampak ljubezen, ki jo ob tem cutim, me vsaj malo napolni, da mi vsa zalost do konca ne strga srca.
Ana
VSAK ŽALUJOČI TEŽKO VERJAME V SVOJO USDO IN V SVOJO ŽALOSTNO ZGODBO.TOLAŽIMO SE Z MISLIMI,DA NAS NAŠI DRAGI OPAZUJEJO IN DA SO TIK OB NAS,ČEPRAV JIH NE VIDIMO.JAZ V TO VRJAMEM.VRJAMEM,DA JE IGOR Z MANO TAKRAT,KO MI JE HUDO ZA NJIM.VERJAMEM,DA MI STOJI OBSTRANI,KO GA NAJBOLJ POTREBUJEM IN KO MI GRE ŽE ČISTO VSE NAROBE.ČEPRAV ZVENI MAL NEUMNO SE Z NJIM VELIKOKRAT POGOVARJAM.POTIHO.NAJRAJE TAKRAT,KO STOJIM OB NJEGOVEM GROBU.TAKRAT IMAM OBČUTEK,DA STOJI ZRAVEN MENE,ME OPAZUJE IN NEMO POSLUŠA.GOVORIM MU VSE MOGOČE.VČASIH OBUJAM TAKE SPOMINE DA SE ZRAVEN SMEJEM IN JOČEM.AMPAK VEDNO ODHAJEM OD NJEGA SPROŠČENA IN NEKAKO BOLJ,…KOT,DA BI BIL ZRAVEN MENE,…NEZNAM OPISATI TEGA OBČUTKA.
ALENKA,TUD JAZ SEM V REDU.LEPO TO,DA BOŠ TUDI TI NESLA GREGORU MAJHNO JELKICO IN MU TAKO POLEPŠALA NJEGOV GROBEK.ANA TUD TE LEP POZDRAV!
ADIJO VSEM SKUPI!
ŽIVJO!
DRAGA TINA.NA TO NISEM NIKOLI POMISLILA IN TUDI NIKOLI VERJETNO NE BOM.KOMAJ SEM SE SPRIJAZNILA,DA GA NIKOLI VEČ NE BO NAZAJ IN TAKO BO TUD VRJETNO OSTALO.SEM PROTI TEMU.ŽELIM,DA BI NAŠI RAJNI IMELI VSAJ V NEBESIH SVOJ ZASLUŽENI MIR.POGOVARJAM SE PA TKO AL TKO VEDNO Z NJIM.BRALA SEM PA V NEKI KNJIGI,DA JE ZA RAJNEGA TO KLICANJE DUŠE ZELO MUČNO.SAJ DUŠA POL VEČ NEVE,KJE JE DOBRODOŠLA IN KAM SE NAJ DALJE USMERI. KLICATELJI DUHA JO VLEČEJO NA ZEMLJO,DRUGI PA SPET NAZAJ,KAMOR PAČ PRIPADA.NE DELAJ TEGA.RAJE SE GA SPOMINJAJ PO DOBRIH SKUPNIH TRENUTKIH IN VRJAMEM,DA BOŠ TAKO NAJBOLJ ZADOVOLNA.UPAM,DA ME NISI RAZUMELA NAROBE.OPRAVIČUJEM SE TI,ČE SEM TE Z TEM KAKO UŽALILA.PO TVOJEM BESEDILU SEM SKLEPALA,DA BI TO RADA STORILA.DRUGAČE PA PRIHAJAM IZ M.S.KOLK PA SI STARA?
GUGA,TI SAM POVEJ SVOJE MNENJE.SAJ NAM BO TKO VSEM LAŽJE.JAZ TO POČNEM ŽE VES ČAS IN OBČUTKI SO RES NEKAJ ZELO LEPEGA.
LEP POZDRAV
Jaz sem pa nekje prebrala,da duša umrlega toliko časa bdi nad sebi ljubimi osebami,dokler ni prepričana,da bo z nami vse v redu…posebno če umrli ni
bil pripravljen na smrt…verjetno je pustil na tem svetu kup nedokončanih in nedorečenih stvari…
Seveda sem proti klicanju duhov umrlih,ki so nas dokončno zapustili in odšli v svoj svet…
Za tele naše pa,ki so nenadoma odšli pa bi verjetno bilo dobrodošlo da se skušate z njimi pogovarjati v mislih in jim pošiljati ljubeče misli,potem bodo pomirjeni lahko odšli v svoj novi svet…
Moje skromne misli…verjamem da tudi nenadoma umrlemu in nepripravljenemu ni lahko zapustiti tega našega sveta…
GUGA,PRAV SI PREPBALA IN ZELO DOBRO RAZMIŠLJAŠ GLEDE TEGA.KOLKO SI STARA,ČE LAHKO VPRAŠAM?VSEM VAM PRIPOROČAM KNJIGI POTOVANJE DUŠE IN USODA DUŠE.KO BOSTE TI DVE KNJIGI PREBRALI,BOSTE MAL DRUGAČE GLEDALI NA SMRT SVOJIH BLJIŽNJIH.MEN JE ZLO POMAGALA.PO BRANJU SEM BILA NEKAKO BOLJ POMIRJENA,SAJ SEM PRIŠLA DO SPOZNANJA,DA JE IGOR VEDNO Z MANO KO GA POTREBUJEM IN,DA JE NA LEPEM MESTU.VEM DA SE BOVA NEKOČ PO MOJI SMRTI SPET SREČALA.
JAZ SEM STARA 21 LET.KO JE MOJ IGOR UMRL SEM BILA STARA 19 LET IN ON PRAV TAKO.SKUPAJ SVA PA BILA TRI LETA.SEDAJ SI VERJETNO NEKATERI MISLIJO.OH,SAJ SI ŠE MLADA IN SI KOMAJ ZAČELA ŽIVETI.HITRO BOŠ PREBOLELA IN SI NAŠLA DRUGEGA.VENDAR NI TAKO.VEM,DA SEM MLADA IN BOM MORALA ŽIVET DALJE.TO MORAMO VSI,NE GLEDE NA LETA.PA NAJ SO NEKATERI SKUPAJ DVAJSET LET ALI PA TRI LETA.ČEPRAV BOLEČINE,ŽALOSTI OB IZGUBI IGORA NAVZVEN NE KAŽEM ,NIHČE NEMORE VIDETI V MOJE SRCE.NISO VAŽNA LETA VAŽNA JE LJUBEZEN.UPAM,DA STE ME RAZUMELI.
LEP DAN VAM ŽELIM.