moje mnenje na post: ali so vsi zakoni takšni?
Tudi v mojem zakonu ni vse cvetoče, to drži. Skupaj sva 9 let. Imava 2 otroka. Trenutno sem brezposelna, kar pomeni, da nimam nobenih SVOJIH dohodkov. Moj mi sicer nikoli ne reče; ne, ne dam ti denarja, a kaj ko je tako tečno non-stop nekoga prosit za denar. Je pa res, da cele dneve dela in je celotna skrb glede hiše, otrok, plačevanja računov, urejanja dokumentov po uradih, vožnja otrok sem ter tja, pa k zdravniku, skratka VSE na mojih ramenih. Nekdo bi rekel (oz. ogromno bi jih reklo): phhh, kaj pa jamraš, saj si cele dneve doma in imaš čas, da skrbiš za dom, otroke in moža. Hja!!!
No, kaj sem hotela komentirat; po mnenju Mojce naj bi se moža cartalo, pa poljubljalo, božalo itd, ker je pač utrujen, zdelan, poln skrbi itd. KDO pa nas carta, nas ženske, ko smo utrujene? Zakaj bi morale vedno samo me njih cartat? Zakaj bi morala ženska potrpeti, mu prisluhniti, mu ne biti v breme, ko pride utrujen z dela? KDO za vraga nam prisluhne, pomaga? A se moški zamislijo in sprejmejo nasvet, da morajo malo potrpeti, ženi prisluhniti, jo božati itd.
Sploh nisem feministka, da ne bo pomote, vendar še nisem srečala moškega, ki bi “malo potrpel”.
Moj je enkrat nekaj jamral glede denarja, češ da ga itak on nosi k hiši. Ja, res ga on nosi k hiši, SLUŽIVA GA PA OBA. Tudi jaz sem po 12 urah službe “mama in gospodinja” zmatrana in bi rada, da mi nekdo pripravi toplo kopel s svečkami.
Kaj češ, moški so pač bolj bogi, me moramo pa potrpet.
lp, suzana
Suzana zanima me ali si že dala dva majhna otroka in zidavo skozi. Če bi bi me po moje razumela.
Jaz sem svetovala stvari, ki bi jih jaz naredila, če bi že takrat vedela kaj delam narobe.
Tudi jaz delam vsa ta dela, ki si jih opisala plus tega hodim v službo in to sem delala tudi takrat, ko sva zidala.
je pa sigurno, da si ženske znamo drugače organizirati delo kot pa moški in prenesemo dosti več kot pa moški.
Verjemi, da sedaj po zidavi, tudi on kaj naredi in tudi zmasira me in se dobro zaveda kdo podpira 3,5 stebre v hiši.
Verjemi mi, da če boš ti njega pocartala in našla lepo besedo, ti bo on enako tudi vrnil.
Če boš pa samo nergala kako si boga in kaj vse moraš delati ne pričakuj svečk in masaže zvečer ampak boš večere kmalu začela preživljati sama.
Se kar strinjam s tabo, Suzana.
Očitno moški niso za današnji svet. Uboščki so pod stresom, kljub temu da (večina) hodi samo v službo (kjer pa verjamem da vse od sebe).
Vendar… tudi ženske hodimo v službo, ki je prav tako stresna, saj smo tudi na odgovornih delovnih mestih, skrbimo za dom, otroke, včasih tudi za starše, pa kljub temu ne tarnamo toliko, čeprav smo dostikrat same za vse.
No, jaz sem sedaj prvič v življenju izključno gospodinja (sem na porodniškem DOPUSTU). Sigurno nimam toliko dela kot ti (imam samo enega dojenčka, majhno stanovanje), vendar ne morem reči, da lenarim. Tudi moj mož cele dneve dela. Vendar sem se odločila, da bom za gospodinjstvo naredila samo kar je nujno potrebno (enkrat na teden čistim, perem po potrebi, likam praktično nič, je pa res da kuham in pripravljam hrano vsak dan). Kmalu se bom vrnila v službo, kako bo takrat, ne vem, se bojim pomisliti. Moj je tudi že pojamral, da nima kaj obleči (da so vse srajce zmečkane ali da bi jih bilo treba oprati), pa sem mu dala vedeti, da to ni samo moj problem. Morda se sliši grobo, vendar sem mu jaz samo žena, ne tudi čistilka, itd.
Kar me pa najbolj skrbi je to, da bo moj mož tak oče svojemu otroku kot je bil moj oče meni- stalno odsoten zaradi dela, pa še ko je bil doma in me je hotel na hitro vzgojiti, sem si želela, da ga ne bi bilo doma.
Oh draga Suzana, znana izpeta zgodba! Najprej moja mami, zdaj pa že tudi jaz počasi. Ker sem pač na porodniški je logično, da moram vse jaz opravljati, otroci, stanovanje, cunje, papirji za uredit in letanja po občinah… Vendar to pač tko je, me smo pač ženske oni pa bogi moški, ki nas preskrbijo da pridemo čez mesec, moj denar je itak drobiž…Ampak vse ni tko črno, kdaj pa kdaj mora tudi njim sekira pasti v med, pa jih cartat pa cartat…Morda je to pač najbolje. Vendar pa je vse odvisno od moškega, moj zna potrpet in mi tudi veliko pomaga, ampak mi to potem tud meče naprej. Tko da krog je začaran iz njega ne mormo. Razumemo to lahko le ženske, moški tega in nas ne bodo nikoli razumeli tudi če bi jim narisal!Pa lep pozdrav