Moja zlata tašča
Je tak vampir, da se moram nekam razjezit! Uboga revica, ko ne vidi vnuka vsak dan. Ja pa kdaj ga pa boš, če živimo 1,5 ure vožnje stran! Med tednom delava oba do 17h, njej je dolgčas in bi prišla na obisk že ob 16:55. Potem se znaša na moža, ker če bi blo po njenem bi moral vse vikende prespat pri njih! Bog ne daj da gremo kam v bližino na morje, ker onadva se seveda povabi na obisk, možu se za zasmilita, ker jima je tako dolgčas nas pa ne pustita pri miru, da bi bli kaj sami! Ko je pa kaj nujno za pomagat- ko se je rodil drugi otrok pa nista imela časa, zaposlena z zabavo….če to ni egoistično?! Saj to me ne bi motilo, če bi imeli v redu odnose! Ko sva same se me dobesedno jebe v glavo, takoj ko pa je kdo zraven si nadane obraz device in uboge babice. Če je sama z otrokom je pa še huje- ko je bil otrok majhen je tam prespal in tast je rekel da se je celo noc jokal, ona mi pred tem razlaga, da se ni nic…laže se, tako da ji otroka ne morem več zaupat, poleg tega pa kako naj ji ga, če je name ljubosumna in se grdo obnaša, moževim prijateljem razlaga kakšna da sem, mojim sorodnikom in moževim prijateljem piše mejle, da se jim prilizuje. Naredila bom mejo, enkrat za vselej ker mi ne bo nihče takole uničeval življenja! Mož je pa tud čustveno slep, ker ne vidi kako grdo ga čustveno izsiljuje! Včasih pomislim, da je razdalja 1,5 ure čisto premalo! Na luno bi moral it!!!
Predvsem se nehaj obremenjevati s tem, kaj ona reče in kaj ona misli. Kaj te briga?
Njena stvar. Ko jaz človeka odrežem, potem ga RES odrežem, me ne zanima več NIČ o njem.
Če pride na obisk, ti lepo delaš svoje naprej, če jo mož prenaša, naj jo prenaša, njene pripombe
pa lepo čez eno uho notri, čez drugo ven. Na ta način bo dvojni učinek – ti boš prihranila živce,
pa še pripadlo ti bo nemajhno zadovoljstvo ob dejstvu , da je to edina stvar, ki jo bo res prizadela –
namreč to, da ti nič ne more.
Res je škoda, ker ne najdeta skupnega jezika s taščo, vsaj toliko, da so snidenja ok za obe.
Mož se pač tako obnaša, kot se je naučil v primarni družini. Upošteva meje, ki mu jih je mama postavila. Te pač pozna. In te še vedno upošteva.
Si mu ti postavila svoje meje? Zdaj si ti njegova družina in kot prvo bi moral tebe upoštevat. Mora vedeti, kje je meja, ki jo lahko sprejmeš, da bo to dobro za vso družino.
Če ima tašča probleme s kakšno osebnostno motnjo, tu pač ne moreš kaj, oz. si malo preberi o tem. Če se ti seveda da.
Je pa pač tako, da tašča mora imeti nekaj besede pri vzgoji, tudi moja mi je v času, ko je bil sin dojenček, pošteno kravžljala živčke. Njeni nasveti so bili po njenem top, to kar sem pa jaz čutila, da je dobro za mojega otročiča, pa ni bilo nič vredno. Ker ona je pač vedela, kako biti mama, zame je pa to bilo nekaj novega. No, pa sva s pogovori vse premostili. Sicer ni več moja tašča, se pa z vnukom večkrat vidijo in mi čisto normalno debatiramo. Je pa res, da se v vzgojo ne vtika več. Tu pa tam, da kakšen nasvet, jo pa nič več ne moti, če pač ravnam po svojem srcu.
Ne strinjam se s tem, da smo tiho, ko se tašče izživljajo nad nami. Treba je povedat nazaj. V odnosu je pač tako, da kar daš, to dobiš nazaj. In če ona daje samo negativne pripombe, ne more pričakovati, da boš ti nasmejana.
Postavi se zase, po možnosti, ko bo zraven tast in mož, da bo videla, da te ni strah in da se je ne bojiš!
Drugače se bo nasljala nad tvojo nemočjo še celo življenje.
To se tudi sem – postavila zase, pa je je ON potegnil z njo, tako da sem se s tem le še bolj ponižala. Sedaj sem težko v njeni družbi, ker se te igre ne znam it…ona pa preveč obvlada. Najraje se umaknem, vedno pa to vedno ne gre, ker so v igri otroci….najbolj me boli, ker mi mož ne verjame kaj se dogaja….ker je totalno pod njenim vplivom….če ne ga pa izsiljuje s svojim zdravjem….res včasih se bi kar ločila od njega samo da bom bla tastare frej.