Tudi njemu se je nagrmadilo milion problemov čez noč. Že sedaj se vidi, da se še obrnil ni, pa ga usoda že tepe. Nič mu ne gre, kot bi želel in je jezen SAM NASE. To jezo pa hoče znesti nate, da bi še ti pod težo njegovih slaboumnih potez čutila pritisk in bila nesrečna.

Ampak, kar si je skuhal, naj kar sam poje. Nikoli več mu ne bo tako brezskrbno lepo, kot mu je bilo in te izgube se zaveda.Tvoja naloga je le ta, da sedaj uporabiš vso pamet tega sveta, da TAKOJ spelješ postopek, se dogovoriš v zvezi preživnine in obiskov in kot srečna mamica zaživiš. Potem se pogovarjaj le še o otrocih in v dobro otrok, za ostalo pa nisi dolžna niti poslušati niti prenašati.To, da te tako užali je znak velikega besa samega sebe nase, ker ne izbira sredstev. Ne joči, poišči dobrega odvetnika in se pogovori. Takoj, ko ti bo hudo, napiši! Srečno!

Pozdravljeni!!

Hvala vsem, iz srca hvala, ker ste tako dobri z mano, me poslušate, tolažite. To mi sedaj, v teh težkih trenutkih pomeni vse na svetu!!! Danes sem spet tako žalostna, pa se večkrat zjočem in je malo bolje… Še vedno mislim nanj, ga zelo pogrešam, premišljam, kako bi se lahko imela lepo,… ah takšne brezvezne misli imam. Vem, da bo prišel dan, ko bom tudi jaz srečna, kot sem bila včasih. Sigurno bom pa najbolj srečna takrat, ko se bosta rodila moja zlata srčka in ju bom končno lahko prijela v naročje in cartala in lubčkala!!!

HVALA VSEM ŠE ENKRAT ZA VSE LEPE BESEDE!!!!!!!!

Vaša Kaja

iz celjskega konca

Draga Kaja!

Vsekakor imaš pravico, da se počutiš tako, kot se, torej žalostno, prizadeto, saj te je mož hudo prizadel in zmedeno, saj ga imaš še vedno rada. Čez noč svojih občutij ne moreš spremeniti. Zato je morda dobro, da o vsem temeljito razmisliš, preden pri sebi skleneš dokončno odločitev. Časa imaš dovolj, ne hiti. Predvsem razmisli o tem, kje je tvoja meja dopustnega. Da si rečeš: takšnega poniževanja, podcenjevanja, nespoštovanja… si ne dovolim od nikogar, tudi od moža, ki ga imam rada, ne. Vedeti je potrebno, kaj je prav in kaj ne. Tudi otročkoma boš morala postavljati meje in vedno ne bo lahko (tudi jaz sem mati dvojčkov).
Glede formalnega postopka razveze zakonske zveze pa naj ti povem sledeče: trenutno, ko se otroka še nista rodila, bo vprašanje obravnave na sodišču zgolj razveza med zakoncema (nerojenim otrokom ni možno določiti preživnine in stikov). Kljub temu, da bi se razvezala pred rojstvom otrok, bi v rojstno knjigo kot očeta otrok avtomatično vpisali bivšega moža, saj boš rodila v določenem roku (devet mesecev po razvezi se šteje za otrokovega očeta bivši materin mož). Kasneje pa bi z novim postopkom na sodišču lahko urejala stike in preživnino, oboje je pravica otrok.
V kolikor z razvezo še počakaš in prej rodiš, se pa vse zajame v en postopek (razveza, zaupanje otrok, stiki, preživnina in pri sporazumnem predlogu tudi delitev skupnega premoženja). Preživnini za otroka se mati po zakonu ne more odpovedati.
Torej draga Kaja, dobro premisli in se o vsem posvetuj tudi z odvetnikom, ali tudi kje drugje, morda na centru za socialno delo. V kolikor mož ni pripravljen na sporazum, nič hudega, ponudila si mu to možnost, ostane ti še druga možnost, torej tožba. Glede njegove zaposlitve in prijave stalnega bivališča je druga stvar. Glede zaposlitve bo o tem verjetno najbolje presodil oče in ne le ti. Glede prijave stalnega bivališča pa menim, da tudi ni take panike. Lahko na upravno enoto javite, da oseba ne živi na tem naslovu in ga želite odjaviti in bo UE po uradni dolžnosti uvedla postopek. Lahko pa s tem počakaš, da se vse uredi v skladu s tvojo dokončno odločitvijo. Torej, ko in če se razvežeta, on takrat odjavi stalno bivališče na tvojem naslovu. Menim, da je najbolje, da stvari dozorijo in da se ukrepa takrat, ko smo se sposobni pogovarjati. To pa je po mojem mnenju takrat, ko pri sebi vse predelamo in razčistimo. Maščevalne akcije običajno ne obrodijo pozitivnih rezultatov.
Sedaj si v obdobju “žalovanja”, žaluješ za vajino partnersko oz. zakonsko zvezo, ki je ni več. Zato je razumljivo, da ti je hudo, da si jezna, da si zmedena… prej, ko boš uspela predelati vajino partnersko zvezo (kako sta se spoznala, kako sta pričela skupaj hoditi, kako sta pričela skupaj živeti, je kdo nasprotoval tej zvezi, kako sta živela, kako sta se odločala o pomembnih stvareh…), prej bo nastopil čas, ko boš lahko stopila na novo pot in našla novega partnerja, ki te bo spoštoval in cenil, te sprejel takšno, kakršna si in zraven v paketu tudi oba tvoja otročka. Zanju boš potrebovala veliko energije in moči. In imela bosta pravico vedeti kaj se dogaja in kaj se je zgodilo med staršema. Če se starša po razvezi zmoreta pogovarjati in dogovarjati o vsem, kar se tiče skupnih otrok, je tem otrokom prihranjenega veliko hudega in nekoč lahko rečejo: moja starša sta šla narazen, ampak se še pogovarjata in meni je ok. Ko stvari predelaš, morda vidiš tudi, kje si sam naredil napake in jih ne preneseš v novo zvezo, da se zgodba ne ponovi.

Kaja, upam, da nisem preveč moralizirala in “solila pameti”, ker tega sicer ne maram in to ni bil moj namen.
Želim ti pravih odločitev in veliko sreče!

Melita

Zelo dober odgovor. Tudi jaz mislim enako. Ne hiti, ker bodo kasneje odločitve kvalitetnejše. Veliko lažje je, ko si se sposoben pogovarjat brez vse nakopičene jeze in besa, ko sprejmeš, da se je tako pač zgodilo.

Tinca

Draga Kaja!

Prebrala sem tvojo zgodbo, ki me je zelo pretresla. Po eni strani te razumem, ker vem, da si misliš, da je on edini vedno bil, ki si ga lahko ljubila. Vendar to nikakor ni res, vedi, da boš to spoznala takoj:
-ko se boš nehala srečevat z njim
-ko se boš prepričala, da ne sme in ne bo manipuliral s tabo
-ko boš zahtevala ločitev….
in še bi lahko naštevala. Sanje oz. mit, da se bo vrnil k tebi je nerealen. Kaj pa lahko pričakuješ, če se to zgodi? Da ga bo kmalu spet premamila kakšna “kikla” in bo letel za njo. Reci ne hvala, zaslužim si boljše življenje. Tudi to, da bi delal pri tvojem očetu se mi ne zdi smiselno, kakor se mi ne zdi smiselno to, da ti nebi plačeval alimentov za tvoja otroka. Saj je vendar oče. Če boš popuščala in ga dobesedno ujčkala, boš samo sebi naredila slabo, verjemi.

Pa še to, na ta forum sem prišla spontano. Tudi sama imam tri otroke, med njimi dvojčka in moža, ki me res ljubi. Se mi je pa pred dogajalo, da sem bila nič, neljubljena, nespoštovana, skratka, kup gnoja za človeka, ki sem ga ljubila in je bil moj prvi. A sem šla skozi to in verjemi sreča se najde, le iskat jo je treba.

Glede na to, da pričakuješ dve pikici, sem prepričana, da boš po porodu imela cel kup dela in upam, da boš tako uspela prebrodit krizo, ki jo čutiš sedaj. Spoznala boš, da je tvoj mož nezrela osebnost in ne zasluži si, da bi bil del vas – resnično!
Tudi sedaj poskušaj bit optimistična, čeprav sta otročka še v trebuhu. Tudi tam čutita da z njuno mamico nekaj ni vredu.

Želim ti vso srečo!

Mojca

Draga KAja!
Vem, da trenutno ne razmišljaš o priimku otrok, ampak naj te opozorim na to. Imam ločeno kolegico, ki ima hude težave z bivšim možem, ker ne dopusti otroku dodati še njenega dekliškega priimka (kaj šele da bi se otrok pisal po njej!). Domnevam da boš po razvezi spet imela dekliški priimek.
Ko po rojstvu pride matičarka in te vpraša za ime in priimek otroka, dobro premisli, kaj boš rekla. Saj njega tako ali tako ne bo zraven, tako da je brezzveze da otrokom daš priimek po takem ničvrednežu.
Saj pravim, glede na tvojo situacijo je to (trenutno) bolj obrobnega pomena, ampak premisli pa vseeno.

Draga Kaja,

posredujem ti še en nasvet moje mame, ki bi ga morala upoštevati prav VSAKA NOSEČNICA IN NOVOPEČENA MAMICA: ENOSTAVNO TE TEDAJ, KO SI NOSEČ ALI PA V PRVEM LETU PO ROJSTVU OTROKA NE SME ZANIMATI PRAV NIČ, AMPAK res čisto nič, razen sonček oz. sončiji, ki jih nosiš pod srčkom, ali jih dojiš, crkljaš, ko so že pokukali na svet.

Kako to izgleda v praksi? Meni je bilo pri prvem zelo težko to aplicirati, oz. nisem zmogla, vse me je spravilo iz tira, užalilo, razjezilo: starši, mož, sosedi, prav vsi-že najmanjša narobe izrečena besseda je bila kriva, da sem prejokala cele noči.

Pri drugem sem se odločila, da ne bo tako-TOREJ KAKO TO IZGLEDA V PRAKSI: ENOSTAVNO ODMISLIŠ VSE KAR TI KDO TVEZI, GOVORI, NAREDI-NI POMEMBNO, PA NAJ PRIDE SAM BOG IZ NEBES (OPROSTI, BOG, SAJ VEŠ, KAJ MISLIM IN DA MISLIM SAMO DOBRO:)).
TAKO, KAR REČE TVOJ BIVŠI, KAR NAREDI TVOJ BIVŠI, je nepomembno, PRAV TAKO KAJ NAREDI/reče TVOJA MAMA, SODELAVKA, ŠEF, PRODAJALKA V MERCATORJU, VSE JE NEPOMEMBNO,

razen seveda, če reče in naredi kaj dobrega, prijetnega, takrat pa se le počuti lepo in premlevaj njihove besede, dejanja….

Lp, Srči

Za vsako rit rase palica- tudi za njegovo. Samo to-DRŽI SE SONČKA STA TVOJA!

Kaja tudi jaz ti iz srca želim vso srečo.Ne morem verjet,da je lahko nekdo tako nizkoten in kaj še naj rečem samo to,da te ni vreden.

Kaja, po vsakem dežju posije sonce. Moja otroka sta bila že velika, ko naj je zapustil,.. pa vendar,.. tudi jaz sem kar naenkrat postala zanič žena, najslabša v postelji, nisem znala komunicirati in še bi lahko naštevala… in to zakaj?! Dolgo sem srkala vase njegove nesramne besede in prišla že tako daleč, da sem v vse to verjela. In ko je bilo že tako hudo, da sem hotela končati s tem življenjem, ker pač jaz nisem bila niti človek več, sem nenadoma ugotovila, da so vse žaljive besede, ki mi jih je izrekel bile samo pranje njegove slabe vesti. Nekateri lahko preživijo le tako, da blatijo druge in me smo včasih tako neumne, da vse to sprejemamo, namesto da bi se uprle, kajti čustveni kreteni in še kaj drugega so oni.
Veš, tudi moj mož je bil prvi in edini,.. zatorej vse te grde besede, ki letijo nate.. so neumestne.
Vedi le to, prišel bo dan, ko boš ugotovila, da ni bil vreden ene same tvoje solze.
Želim ti vse dobro

Vso srečo ti želim!!!!!!!!!!!!!!!

Kako se trenutno počutiš?Je vse OK?

Kaja, kako je s tabo?

Pogumno naprej.

Draga Kaja mislim da se midve preko najinih ocetov pozname in sem ze slisala za tvojo zgodbo.Zal mi je zate.Sedaj mogoce mislis,da je bil zate edini-toda verjemi tudi ti bos srecna.Cas celi vse rane.On je pa pravi idiot.Sedaj ga se mogoce zagovarjas ker ga se ljubis,saj vso stvar ne gledas z “glavo” temvec s srcem.Glavo pokonci punca,vem da je tesko toda TI zmores!Naredi to zase in za tvoja sonceka ki jih nosis pod srcem.

Tvoj mož ni vreden niti tvoje sence. Otroci so največje blago, katero je vredo imeti v življenju in začni že zdaj vživati v njih. Vsak otroški nasmeh je veliko bolj vreden kot vse zlato na tem svetu.

Zelo zelo zalostna zgodba. In ko sem prebrala vse skupaj do konca, me je mocno stisnilo. Tudi sama sem sla cez podobno. Bilo je hudo, jokala sem,kot ti sedaj. No danes pa je moj mali soncek star leto in pol in sem vesela,da sem se resila osebe,ki si niti ne zasluzi besedice oce. Danes sem srecna in zivim za svojega otroka.

Poskusi se cimmanj obremenjevat in mislit na bivsega. Izjave,ki jih ima so samo odraz njegove kulture, nesamozavesti in neinteligence. Namesto,da se obremenjujes z njim, misli na svoja soncka in zivi zanju.

Vso sreco!

Pozdravljena!!!!!!

Ne vem enostavno sem ostala objokana brez besed.A da tudi tki ostajajo ki nimajo srca v svojem telesu in zapustijo nosečko z dvema sončkoma v trebuhu,pa grejo skozi umetno oploditev.
Veš kaj ne zameri t človek ni vreden niit toliko da sije sonce na njega.
Zahtvaj ločitev če še nisi in ne pomisli niti na njega,živi le za svoja dva sončeka in jiva čuvaj vem da ti je hudo vndar bodi močna,moraš biti tega tipa pa pusti in niti na kavo ne hodi z njim.

Pa srečno in poročaj kaj si dobila fantka ali pa punčko ali dva dva želim vam lepo mirno življenje še naprej!!!

XXXX

Veš kaj…groza. Ampak ne bodi nora-preživnino zahtevaj in konec! Samo režal se ti bo, če boš tako neumna in boš hotla vse sama. Saj boš vidla koliko otroci stanejo. Naj plača!!!

Lep pozdrav vsem, ki spremljate mojo zgodbo!

Najprej se vam zahvaljujem za vse spodbudne besede, res hvala iz srca. Danes sem prišla na izhod za praznike domov po 1 mesecu in 17 dneh, katere sem preživela v bolnišnici. Pri zadnjem gin. pregledu mi je ginek ugotovil, da imam prekratek maternični vrat in sem morala iti takoj v bolnišnico, kjer imam strogo ležanje še 1 teden, potem pa lahko moja srčka že pokukata na svet. Drugače bom pa do konca nosečnosti v bolnici, tj. 30.1.06, ko mi bodo naredili carski rez. Pričakujem pa fantka in punčko!! Ime jima bo Val in Zoja. Vam ne morem povedati, kako zelo sem tisti dan jokala, ko sem bila šele v 27. tednu in me je bilo tako zelo strah, da bi bilo kaj narobe z njima, če bi ju takrat rodila. In sem ga klicala (bivšega moža) ter mu vsa objokana potožila, kako zelo se bojim zanju, saj sta mi samo še onadva ostala… pa je rekel, da saj bo vse dobro. In pri tem je tudi ostalo. Potem me je še klical ali poslal sms,kako smo, nekajkrat, zdaj, zadnje 4 tedne pa ni nič več spraševal, zato sem se takrat odločila, da mu ne odgovarjam več! In res, 1 teden nazaj je poslal sms, čez nekaj dni je klical, a sem bila toliko močna, da mu nisem odgovorila. Veste, izvedela sem namreč. da govori, da otroka tako ali tako nista njegova. In spet, ko izvem takšne stvari, me zelo prizadanejo…
Po pripovedovanju njegove mame si je on že ustvaril nov dom, pri njegovih starših v mansardi, tako da zdaj že živita tam. Drugače bi pa tam mogla živeti njegov brat in punca z njunima otrokoma, starima 2,5 let in 7 mes., ampak se je on z očetom dogovoril, da lahko uredita in živita tam. Tako je mlada družina ostala brez doma. Sedaj se pa kregajo, saj on dela vse po svoje, od brata punca noče več priti niti na obisk k njim, saj ne prenese one…, včeraj mi je njegova mama rekla, da je njej in očetu tako zelo žal, da sta dovolila, da je prišel domov, pa se joče po telefonu, jaz jo pa tolažim, saj mislim, da se bo po rojstvu njunega otroka vse obrnilo na bolje! Ponavadi otrok pozitivno vpliva na vse in tudi zbliža starše in stare starše.
Jaz sem pa danes že dala prati nekatera oblačilca za moja srčka, da bom imela vse pripravljeno, ko se bosta rodila. Ne morem vam povedati, kako zelo komaj čakam, da ju bom lahko cartala!!
Ker se takrat ni želel ločiti, sem se odločila, da po rojstvu otrok dam njima moj dekliški priimek, sama bom pa enostransko vložila za ločitev, po ločitvi bom pa tudi jaz vzela nazaj svoj priimek. Bom mu pa tudi predlagala, da mu ni treba plačevati za otroka, samo da ne bosta v stiku z njo. Ker res ne želim, da sta čisto zmedena, že takšna mala srčka, saj jima še ne bom mogla dopovedati zakaj ati ni z nami. Resnično ne želim, da sta otroka v stiku z ono žensko, saj, kam ju bo pa peljal drugam kot domov. Če ju bo pa želel videti, bo pa lahko kadarkoli prišel k nam domov in bo lahko z njima kolikor bo hotel. Nisem hudobna, ampak tega pa res ne bom dovolila, da bi bila ona kdaj v stiku z mojima otrokoma in ju ocenjevala…
No, da ne bom predolga, moje počutje je dosti boljše, kot pred 4 meseci, seveda je še veliko trenutkov, ko se spomnim nanj in jočem… Rada ga imam na žalost še vedno… Ampak se pa zavedam, da mi bo po rostvu mojih srčkov dosti, dosti lažje!! In tudi vem, da ga bom nekoč prebolela! Zdaj ko sem bila v bolnišnici mi je okolica dosti bolj odgovarjala, kot doma, ko me je vsaka stvar spominjala nanj.
Če ne prej, vam bom sporočila, ko bom rodila!

VSEM ŽELIM LEPO PREŽIVETE BOŽIČNE PRAZNIKE, ZDRAVO IN SREČNO V NOVO LETO 2006!!!