moja zgodba-mož me je zapustil- nosečo z dvojčkoma
Zivjo Kaja,
ti ves, kaj je zate v tej situaciji najbolje, in to stori. Naj te ne premagajo strahovi ali lazni upi. Ne verjamem, da so ti besede, kako grozno je vse skupaj, v resnicno oporo. Iz tvojega pisanja kljub bolecini veje optimizem, najbrz zaradi veselja ob pricakovanju otrok. Goji to veselje, to se mi zdi bistveno. Ostale stvari pa bosta ze nekako uredila, locitev pred rojstvom, po rojstvu, priimek otrok… po mojem ni bistveno. Raje energijo usmerita v to, kako si bosta delila starsevstvo. Otroci bodo ostali vajin vsakodnevni dozivljenski ‘projekt’, locitev pa scasoma le se spomin. Ce partner ne sprejema svojega dela odgovornosti za skrb otrok, pa tudi to sprejmi. Nasilna ocetova prisotnost v zivljenju otrok je kontraproduktivna.
Drejc
PS Glede prezivnine – namenjena je otrokom, ne tebi.
Pozdravljena,
najprej ti moram povedat, da je tvoj upam, da kmalu bivši mož, idealen primer kretena. Očitno sta mu pomembna samo služba in sex, otroci so pa očitno samo status, s tem pa tudi žena.
Čim prej se loči in zaživi bolj sproščeno življenje, ker se tvoje razpoloženje verjetno pozna tudi na dveh štručkah, ki rasteta v tebi. Za njiju bodi močna in se potrudi čim manj misliti nanj.
A si mu pustila pobožat trebušček, ko sta se zadnjič videla? Jaz mu ga ne bi in bi mu lepo povedala zakaj mu ga ne pustim božat.
To da je z bivšo samo zarad sexa je pa tud nakladanje. Sex je res pomemben, ni pa najbolj, tko da mu ni treba bleferat.
Ločit se pa verjetno noče zato, ker če se mu tam kjer je zdaj izjalovi, se bo lahko vrnil na svoj stalni naslov. Ne vem kako lahko dela pri tvojem očetu po vsem tem. Kako ga lahko gleda v oči. Kaj pa kej tvoj oče na to pravi?
Ne vem, čim več časa posveti sebi, sprehajaj se po naravi in usmeri misli v pozitivno stran življenja.
Upam, da boš dovolj močna in se boš brez težav ločila. KO pa privekata tvoji lučki na svet boš videla, da je bil on zelo nepomemben člen v tvojem življenju.
VELIKO SREČE VAM ŽELIM (TEBI IN DVOJČKOMA SEVEDA)!!!!!!!!!!!!!!!!
huda preiskušnja! Mislim, da bo še marsikaj prišlo za tabo (sklepam po sebi), da se boš razbremenila občutkov krivde in mu ne boš kar tako odpustila. Ker mu odpustiti tudi ni treba. Zate ni dobro. Ni dobro, ker gre vse to odpuščanje na tvoj račun. Goji zdravo jezo do njega, s tem boš začutila sebe in dejstvo, da te je nekdo najpodlejše izdal. Krščansto sicer uči o odpuščanju, vendar prav gotovo ni mislil Jezus na to, da nas lahko vsak, ki ima pet minut časa poniža, izda in zapusti. Tudi Jezus je bil odločen človek in se ni dal, zavzel se je zase. tudi ti se moraš. Imaš pravico, da ga sovražiš! Vem, ker ti govorim iz lastnih izkušenj! Očitno si se do sedaj premalo borila zase, da si je upal to storiti. Poišči si strokovno pomoč, če boš začutila potrebo. To ti pišem zato, da si ne boš z napačnimi interpretacijami…tudi s tem, da ne boš zahtevala preživnine, da mu boš odpustila itd….da ga boš najverjetneje še sprejela nazaj…da si ne boš s tem zaprla pot, nehala živet za prihodnost, ampak samo še v preteklosti. Šla sem skozi vse te faze, vračanje nazaj, smiljenje, odpustitve, skozi vse…in potem sem videla, da je vse kar so mi rekli MODRI (TOREJ TISTI Z IZKUŠNJAMI), ČISTO RES…iN SEM ZAČELA POČASI SKRBETI ZASE. Drži se, dolga bo in naporna!!
Draga Kaja!
Cimprej se ga resi, ta clovek je custveni invalid, nezmozen normalnega odnosa in ljubezni. Zakaj je tak, naj te ne briga in se z iskanjem vzrokov tudi ne obremenjuj. V zivljenju nimamo casa biti psihiatri za slabe ljudi, ker je tudi normalnih in prijaznih zadosti – ce se le znebimo slabih in se ogledamo za boljsimi. Vrzi ga ven (jaz mocno upam, da ga bo tvoj oce ravnal, kot je treba, ga zabrisal iz sluzbe in ga tako odstranil iz blizine vase druzine, ker vanjo NE spada). Brez skrbi, spoznala bos drugega, se dosti jih je; zdaj pa imas pomembno in lepo poslanstvo pred seboj. Vso sreco zelim tebi in pikicama!
Roselil,
s tvojim glavnim sporocilom se strinjam, to, da oce ne spada v druzino, pa po mojem ni res. Vedno bo del druzine, cetudi odsoten. Saj bodo otroci prej ali slej vprasali po njem in bo prisoten vsaj v mislih, ce drugace ne. In pomembno se mi zdi, da mama podaja podobo o ocetu, ki ni obremenjena z njeno osebno prizadetostjo. Ce zelita starsa otrokom prihraniti kaksno travmo, eden drugega ne bosta blatila, pa cetudi je njuna skupna izkusnja se tako tezka!
Veliko sprehodov med pozitivnimi mislimi zelim vsem!
Drejc
Sam (30 let) imam probleme z zeno, zelo podobne,… mali je star skoraj 2 leti, ona se pa “se isce” in ne ve ce “sva za skupaj”. Pa jo prosim da naj vsaj po poroki neha to govort,… pa nc,… pa ji recem naj se odloci a sva al nisva za skupi,.. se ne zna. Merkam otroka cele dneve, da se ona pocne svoj posel. Previjam, kopam ga, pravljice govorim, kar je fenomenalno (ker mam rad otroke) samo to kar jest pocnem je mogoce vec kot vecina mamic ; )
Da ne bo kera zamerila: hocem rect, da ce moz dela in je ona “mama” potem rihta otroka 70-80% casa, in moz pomaga in oddela preostalih 20-30%. Tukaj pa dostikrat ni niti obratno, ampak jest oddelam 90-95%)
Potem bi jest rad imel se kaj otrok, ona pa ne, itd.
Najvecje sranje pa je konstantno kreganje in zivcni zlomi, ki jih ima, kar pred tamalim itd.
Zato sem ji povedu da tako naprej ne gre, zaradi malega!! Pa tut jest ne morm nc narest ce mi vedno podre nacrte (druga dolga zgodba)
Sprasujem pa se kako lahko tako zgresimo???
Mislim, kako da nisem nesel tebe oz ti mene?
Skratka, kako da dobri koncajo v slabi druzbi tako pogosto?? Kako da tega ze prej ne vidimo.
Kaja, upanje mi vlivas, da je svet OK in soncen!! Posveti se nosecnosti in rojstvu,… od sedaj gre samo se navzgor!!! Bodi optimistka!
Meni se je zgodilo isto, le let nazaj.Ves čas do poroda sem jokala in njega v mislih poveličevala, češ, kaj sem izgubila, on pa, takšen brilijant, z drugo uživa. Nato od njega nisem hotela nič, pa tudi on ni nič ponujal.
V vmesnem času se nisva videla, je pa želel videti par let nazaj otroka, vendar nisem bila takoj za to.
Nato pa so me poiskali njegovi sorodniki, češ, da je imel smrtno nesrečo, pa tudi ločen je spet bil in so nekaj klobasali tudi proti njej.
Malo mi je žal, ker ga otrok ni poznal, vendar ima čudovitega očima in nikdar ni hotel poslušati niti stavka o svojem biološkem očetu.
Zdaj za nazaj vidim nekaj svojih napak: 1. Za brez veze sem sploh zgubljala čas z mislimi nanj in jokom. S tuljenjem sem prizadela le otroka, ker je bil cmerav in nemiren. Po porodu sem to dolgo še popravljala.
2. Bila sem sama z otrokom, zanj sem lepo skrbela, vendar se mi je zdelo krivično, da nima očeta. Te misli so bile spet brezvezne, saj sem kasneje spoznala zanesljivega človeka.
3. Takoj bi morala biti vesela, da sem se ga rešila, ko je še sam hotel oditi, saj s svojimi lastnostmi ni izpolnjeval svojega človeškega poslanstva, ne pa, da sem bila ob vsaki omembi njega prizadeta do neba.
Zato, draga Kaja, se potolaži, ljubezen usmeri na pikca, ki ju nosiš, poslušaj Mačka Murija pesmice, nakupi pravljice in pajacke in uživaj v nosečnosti. Nikoli več ne boš tako brezskrbno hodila z otrokoma naokoli, kot sedaj. Tu in tam kakšnega znanca ali prijatelja poprosi za pomoč pri prevozu in nakupih, boš videla, da so ljudje na splošno zelo naklonjeni. Vzemi si čas za kavo ali sok in poklepetaj med ljudmi.Sicer si je pa sam kriv, ker vas je vse 3 izgubil. Sicer pa, kakšen človek to je, da se upa pogledati tvojemu očetu v oči?!Pa še delati pri njem, halo?!V glavnem, ti uživaj in naj ti nič ne manjka, z njim se pa pogovarjaj le uradno . Srečno!
Jaz ti bom pa samo to rekla: SPLAČA SE, SPLAČA SE!!!!
Zaradi cukerčkov, ki ju nosiš. Tako je očitno moralo biti in če ne boš jamrala (v kar sem pa prepričana), bo vse ok. Otroci spremenijo vse za 180 stopinj in to na boljše. Prvo leto bo zelo težko, drugo že malo manj, tretje spet manj, potem boš pa praktično že na konju.
Tudi zate bo posijal žarek sreče!!!!!
Srčka ti bosta dajala ogromno ljubezni, vendar ne išči ljubezni-partnerske od njiju, ker bo to zanju preveliko breme.
Ampak, saj jo ti potrebuješ. Bo že prišla, molim zate.
Lp, Srči
Tudi če otrokoma ne bo materialno nič primanjkovalo, jima ti nimaš pravice odreči tega, kar jima pripada po očetu.
Praviš, da boš otroka vzgajala v veri, da spoštujeta svojega očeta, vendar je iz tega, da od njega ne sprejmeš denarja za svoja otroka, razbrati popolnoma nasprotno. Ali misliš, da ti v očeh svojih dveh otrok ne boš kriva, če boš zavrnila denar.
Danes sem govorila z njim in ga spet prosila za sporazumno ločitev in da si spremeni stalno prebivališče. Potem sem mu pa še rekla, da ne bom nikoli razumela, kako je lahko zapustil mene in najina tako težko pričakovana srčka, pa mi je rekel, da sem za vse sama kriva… Potem mi je še pa rekel, da me je vseskozi varal in da sem jaz kurba… Zdaj pa neutolažljivo jočem že skoraj pol ure, ker ne morem verjeti, da mi je to rekel… pa vem, da se ne smem zaradi otrok, pa vendar, tako mi je hudo, bil je moj prvi in edini, zdaj pa res ne razumem, kako sem lahko jaz kurba… Joj, kako mi je hudo…
Draga Kaja,
ni te vreden. Ta človek je poden. Ni vreden ene tvoje solze. Bodi jezna nanj, ne žalostna.
Ker ne živi pri tebi lahko na upravno enoto daš sama zahtevo za odjavo stalnega bivališča – povprašaj jih, kakšen je postopek. Če ti ne bodo dali ustrezne informacije, lahko še jaz povprašam drugje za formalnosti.
Ne zavrzi denarja, ki ga je dolžan plačevati za tvoja otroka. Če denarja sedaj ne potrebuješ, ga nalagaj za njuno prihodnost. Kaj veš, kaj vse še prinese življenje. Ni nujno, da boš 20 let materialno dobro preskrbljena. Pa ne zahtevaj kaj minimalnega, ampak toliko, kot otrokoma pripada. Pa še rezervo zraven. Tako, kot je žleht ti bo sigurno zniževal.
Pri izračunu ne pozabi tudi na stroške stanovanja, pa opremo (pohištvo, kolesa, stajice…), ki jo bosta otroka potrebovala – ne samo hrano, obleko, pa vrtec.
Bodi jezna nanj.
KajaA!
Izjoči, iztuli, izbrcaj, izkriči….lahko tudi milo izjokaš…..samo daj iz sebe.
Ni vredno besede, NI VREDEN da se ustavljaš TI ob njegovih besedah.
Ne glede na vzrok, krivca in posledice…se obnaša NEZRELO, NEODGOVORNO, GRDO in EGOISTIČNO….
Vzami moč in energijo iz teh jesenskih sončnih dni, svojega trebuščka, moje iskrene želje tebi…..
Hudo mora bit, hudo, verjamem…..
Iskreno ti želim, da izpiješ poslednjo voljo iz sebe in greš čez to bolečino, ko le-ta mine, bodo pričeli prihajati izhodi, ki bodo svetlejši…..
Drži se!!
Draga Kaja, ne joči.
To so take nizke poteze, ki jih zmore samo primitivec, kot je on. Ne spusti se na njegov nivo. Bodi ponosna nase, da si zmogla iti naprej. Vem, da je zelo zelo hudo. Bodi pripravljena, da bo še poskušal z takšnimi podlimi, kot je že, samo, da bi te še bolj prizadel, on pa bo izpadel “frajer”. Na tvojem mestu se sploh ne bi spuščala v kakšne besedne dvoboje. Poskusi ignorirat njegove besede, ko ti bo naslednjič govoril kaj tako primitivnega. Potrudi se ohranit trezno glavo takrat in z njim kominiciraj samo o stvareh, ki jih pač morata rešiti…. Je pač kreten, ti nisi nič kriva. Si predstavljaš, da bi še bila z njim dalje?!? Groza.
Verjetno vsi, ki smo te spremljali ta čas, mislimo nate. Nisi sama, misli na svoja sončka in predvsem nase.
Če ti bo hudo, se pa nam kaj javi. Ti stojimo ob strani in ti bomo pomagali, pa čeprav samo prek spleta. Povej, iz katerega konca Slovenije si?
Bodi močna.
Draga KajaA,
znane so mi take poteze. Ko berem tvojo zgodbo, se mi dozdeva, da je nekdo pisal mojo, namesto mene.
Tudi jaz sem jokala, dojila in jokala in nič govorila in nič jedla. Ko pa zdaj gledam nazaj, pa vem, da mi je moral to reči (zmerjal me je enako kot tebe), da sem ga spoznala takšnega kot je, da sem verjela, da je takšen. Moj nekdanji mož se je namreč odselil takoj po rojstvu drugega otroka in v njegovi odsotnosti sem še vedno lepo mislila o njem pa čeprav me je varal v nosečnosti, v moji glavi so bile še zelo naivne misli. Zato sem pa morala doživet, da me je zmerjal, da sem začela verjet, da z njim pa res ni nobene prihodnosti, da je nizek, najnižji,… in še vedno je takšen, še slabši.
Draga KajaA, dosti mislim nate in vem kaj zdaj preživljaš. Vem pa tudi, da si zdaj najbolj želiš zdrava otroka. Zavoljo tega se potrudi in zdrži. Če je mogoče se ga zdaj čimbolj izogibaj.
Mislimo nate in na zdravje tvojih dveh sončkov.