Pozdravljene sotrpinke!

Vam napišem še mojo zgodbo, da vam da mogoče malo vzpodbude, ali pa meni, če me bo kdaj kaj prijelo, bom prišla prebrat 🙂

Sem malo pod 30, tako da sem si tak začetek marca rekla, da zdaj je pravi čas za spremembo življenja, potem z leti bo zmeraj težje! Imam pa težave z odvečnimi kilogrami že od 10 leta (zmeraj je bilo malo preveč).
Letos pozimi se je vse skupaj še malo poslabšalo in potem konec februarja končno kupim tehtnico (prej se nisem tehtala vsaj ene 5 let) razen na zdr. pregledu in me je skoraj kap- 92,5 kg pri višini 174.
Joj joj sem rekla in kar takoj spremenila nekaj zadev. Rekla sem si, diet se ne grem! Spremenila bom nekaj stvari, potem pa kar bo bo! Prva in najpomembnejša je ta, da sem začela zajrkovati (prej nikoli v življenju nisem, razen na dopustih).
Moja navada je bila, da sem zjutraj vstala, šla v službo in potem velikokrat tja do kosila okrog 15h nisem nič pojedla (taka služba žal, da ni časa).
Sedaj striktno jem zajtrk!
Potem popijem precej vode- vsaj 2 do 3 litre na dan! Ostalim pijačam se izogibam- sokovom, kavo tudi pijem, skoraj nič sladkano. Včasih kak radler (se ne omejujem). Jem 4- 5 x na dan, jem pa skoraj vse isto kot zmeraj- isto bel kruh z nutello, vendar če se le da, jem polnozrnatega. Isto jem testenine, riž, palačinke, mogoče kakšen procent manj naložim kot sem včasih.
Potem pa aktivnosti- začela sem samo z 10 min cardio telovadbe na dan, pa še to ne vsak dan. Pa v hrib sem začela hodit- ene 20-30 minut gor in potem še nazaj (ene 3x na teden). Sliši se zelo malo vendar sem zelo pridobila na kondiciji. Vmes sem včasih tudi tekla po ravnini. In kar pridobivam na kondiciji.
Rezultati so trenutno -18 kg 🙂
Torej 174/74- postava je že zdaj super- no je še kar neki špehca na notranji strani stegen in na trebuhu, to imam namen spravit v red z aktivnostjo in vajami.
Ljudje opazijo razliko in pohvalijo, kar mi da še več samozavesti in volje za naprej.

V glavnem dekleta- vse se da, pa ni treba drastičnih diet in v čimkrajšem času! Saj če smo debeli recimo 15 let- zakaj hudiča bi radi 10 kg sneli v enem mesecu??! Tega nisem nikoli zastopila 🙂
Treba se je samo poglobiti vase in spoznati, kateri je naš največji problem! MOj je bil pač neredna prehrana in zelo malo gibanja. Pojem verjetno isto količino hrane kot prej, vendar v prvem delu dneva (do kosila), na pa po kosilu kot prej!

Upam da tudi vsem vam uspe in meni seveda še malo, pa da potem obdržim eno normalno težo!

Se tipkamo še kaj 🙂

Čestitam za izjemen uspeh! Zadnji kilogrami gredo dol zelo počasi, samo ne obupat in vztrajat, pa bo!

Ker vem, da to bere veliko bralcev – predvsem žensk! – lahko samo prikimam zgornjemu sporočilu. Edina dieta, ki “prime na dolgi rok”, je MANJ JEJ IN VEČ GIBAJ. In obvezno pojej zajtrk ter pozabi, da si na dieti in živi življenje.
Vse čudežne napitke, diete, pilule, shujševalne pasove in kaj vem kakšno sranje vam še skušajo prodati, pa vrzite stran. Raje investirajte denar v dobro hrano, članstvo v fitnesu in mogoče še v ure osbnega trenerja. Samo debelo gledam, ker je najbolj brana tema zadnjega tedna Kako shujšati 10 kg v enem mesecu??!! Prosim vas…10 kg viška niste dobile v enem mesecu in se jih ne morete znebiti v enem mesecu.

Se podpišem pod obe! Zgodba identična moji, le da sem jaz za 20 kg minusa potrebovala leto in pol (EMŠO vendarle dela svoje:))))

Zakaj pa je najbolj brana tema Kako shujšati 10 kg v enem mesecu? Zato, ker smo ženske vseeno malo svojstvena bitja. Celo leto skrivamo svoje maščobne blazinice pod obleko in se tolažimo, da obleka naredi človeka in da je s pravilno izbrano garderobo mogoče skriti nekaj odvečnih kilc. Ko pa pride čas, ko se je treba javnosti pokazati v kopalkah, bi pa čez noč rade lepo, izklesano postavo in zagrabi nas panika. Dajmo si dopovedati, da po eni strani skrivanje kilc po drugi pa idealen izgled v kopalkah pač ne gre istočasno skupaj. In če ženske dobro pogledate v obraz, boste hitro ugotovili, katere so tiste, ki so dejansko v mesecu dni izgubile 10 kil, saj upadlega obraza pač ne morejo skriti. In izgledajo še slabše, kot bi s kakšno kilco viška (če sploh je višek, ker se marsikatera vidi bolj zalito, kot v resnici je, in pretirava s hujšanjem). Jaz bom letos na morju še vedno baročnih mer in oblik, a se bom kljub temu dobro imela, ker ne grem na morje razkazovat svojega telesa, ampak grem po nova doživetja. In ta se ne merijo v centimetrih in kilah.

Lp

Kapo dol!!! 🙂
Tudi sama imam podobno izkušnjo.. kile so mi šle sicer malo počasneje dol, vendar se jih vztrajno znebivam.

No pa da še jaz dodam nekaj svoje pameti :). Vsem puncam, ki so na kakršenkoli način uspele izgubiti kilograme čestitam.Za to je potrebno veliko volje in samodiscipline. Bi pa vsemu temu dodala nekaj, kar menim da je eden izmed glavnih faktorjev, ki prispevajo k temu, da se zredimo. Stara sem 28 let, visoka 170cm in imam 62kg. Moram povedati, da sem s svojo postavo 80% zadovoljna, ampak vedno pa stremim k temu, da lahko svoje telo še bolj izoblikujem in še izgubim kakšen dodaten kilogram. Sem zelo akivna, redno zahajam v fitnes, poleg tega tečem, v glavnem nikoli mi šport ni predstavljal odpora, prej veselje in srečo. No, v bistvu kar sem želela povedati je to, da se veliko ljudi pritožuje kako so predebeli oz. slišim mnogokrat “joj zredila sem se v 1 letu za 10kg”. Vsi pripisujejo dodatne kilograme hitri prehrani, …, ampak nihče se ne poglobi v svojo notranjost. Vprašajte se, zakaj se po službi odpravite do hladilnika in pojeste vso mogočo junk hrano? Zredili ste se za to, ker se nekaj dogaja v vas, nekaj vas teži, z nečim niste zadovoljni in zato se zatekate k tej utehi (prehrani). Ali ste pod stresom, ali imate nemogočega šefa, ali se pripravljate na pomemben sestanek, ali vas v šoli zbadajo (možnosti je ogromno).. Punce oz. fantje poglobite se v sebe, kaj je tisto da vas pripelje do tega, da jeste. Ker le takrat ko se soočite s svojimi problemi, pričnete vi hujšati. Ne govorim na pamet, ampak lahko povem iz svojih izkušenj. Imam precej stresno službo, fizično in psihično naporno, šefi zahtevajo vedno več. In kaj naredim, pridem domov in se tolažim z junk hrano (dobro ne grem v tak ekstrem in potem to pokurim v fitnesu oz. s tekom), ampak vidim kaj me pripelje do najedanja z junk hrano. Ko sem doma, jem čisto normalno, ne brskam živčno po hladilniku in pojem vse kar mi pride pod roke, le takrat kadar sem pod stresom. Sedaj delam na tem, da bi zamenjala službo, ker včasih sem že prav depresivna. Torej najprej je treba najti vzrok in potem začnite iskati rešitev iz vsega tega. Vedno (pa lahko kdo zatrjuje da ni tako), za vsem stoji nekaj, kar nas notranje obremenjuje. Razmislite, predvsem pa želim vsem, da bi bili notranje mirni.

No se malo oglašam spet 🙂
Vidim da vas je enih par, ki imate podobno izkušnjo, pohvale vsem!
Danes zjutraj je bilo na tehtnici 72,6. Sedaj že ene 2 meseca gre zelooo počasi dol. Ma sem vztrajna 🙂
Me je zadnjič kar malo šokiralo, ko sem začela ogledovati levo roko- nadlaht (a sm prov napisala?). Je kar neki ene kože- špehca odspodi ko se tak primem, očitno več kot na desni roki. Moram delati več vaj za roke. Sem kupila tudi uteži- tiste z eno ročko. A katera dela vaje pa mi lahko kaj priporoči?

Nič gremo veselo na delo naprej,
lep pozdrav vsem sotrpinkam!

dsfsg, se popolnoma strinjam s tabo. Res mora vsakdo pri sebi najti vzrok, zakaj se redi, nato pa odpraviti najprej vzrok, šele nato se spopasti s posledicami, sicer se posledice (v našem primeru so to odvečne kile) vedno vračajo. In ravno to – poiskati vzrok, se z njim soočiti in ga odpraviti, je največkrat najtežje narediti. Priznati si, da si sam kriv za odvečno težo, je nekaj najtežjega. Ja, v večini primerov (ne govorim za bolezensko debelost) smo si krivi sami, ne geni in ne hrana. Sami odločamo o tem, ali bomo nekaj pojedli ali ne. In sami odločamo, ali bomo migali ali ne. Ker smo torej ljudje razumska bitja (kar nam je tolikokrat v ponos), bi se morali zavedati, da smo sami krojači svoje usode, med drugim smo sami odgovorni tudi za svojo debelost. To, kar si ti spoznala pri 28 letih, sem jaz pač bila pripravljena priznati šele pri 42-tih. In sem se odločila, da bom naredila nekaj zase. Sama odločam o svojem načinu prehranjevanja, telesne vadbe in na splošno načina življenja. Rezultati so vidni, a še vedno sem v procesu odpravljanja posledic napačnega načina življenja iz preteklosti. Vendar nikoli ni prepozno, zato sem vesela vsake majhne zmage. Svoje in zmag drugih, ki se ravno tako kot jaz spopadajo z odvečnimi kilami (število le-teh ni pomembno).

Vse se da, ti pa kar pridno vadi. Nekaj časa pa koža tudi potrebuje, da se skrči. Ampak z vajami boš zadeve hitreje uredila. Pridna!!!!!

Lp

Zdravo punce in fantje,
veliko zanimivih zgodb, rada bi samo še dodala to, da je čisto običajno, da se izguba kilogramov po določenem času ustavi, saj se telo navadi živeti pod pogoji, ki smo mu jih postavili (telo strmi k temu, da bi čimdlje ohranjalo maščobna tkiva nedotaknjena, kot vemo, se je to tekom človeške zgodovine izkazalo za še kako pomemben obramben mehanizem pred izumrtjem). Takrat je dobro pristopiti k problemu taktično, se pravi, spremeniti urnik aktivnosti in intenzivnost ter dolžino samih aktivnosti, telo se namreč zelo hitro navadi na določen ritem, pa naj vadba še tako troši kalorije. Kar se tiče prehrane, pomembno je, da zaužijemo dovolj kvalitetnih maščob in beljakovin, OHje pa “cikliramo”, kar pomeni, da za 3,4 dni zmanjšamo vnos OH na recimo 100-150g, 5.dan (oz. en dan v tednu) pa povečamo dozo in se ne “šparamo”-seveda vnašamo v telo kvalitetne OH in ne junk food produktov. (Ne pravim, da je treba hranila zdaj odmerjati do g natančno oz. tehtati, uporabljajte naravne merske enote-dlan, pest,prst,ščep). Glede vadb, trendi se menjavajo iz leta v leto, enkrat pravijo trenerji nekaj, drugič spet nekaj drugega, velikokrat posikusimo z vadbo, ker so ljudje prišli do željenih rezultatov. Vsi želimo nekaj, kar DELUJE. Zapomnimo si, da konec koncev je naše telo edinstveno, morda z določeno vadbo pa ravno mi ne bomo prišli do željene postave (kljub splošnemu zadovoljstvu in navdušenju nad to vadbo). In morda nam ravno ta ogromna izbira vadb in strokovnih nasvetov celo koristi, saj lahko izbiramo, dobivamo izkušnje, spoznavamo svoje telo,kar nam ustreza in kaj ne.
Prehrana je pri hujšanju (bolj natančno izgubljanju maščobnih oblog in vzdrževanju / pridobivanju mišične mase) celo bolj pomembna od gibanja. Dlje časa, ko smo “v tej zadevi”, večjo težo dobiva. Zato pa nekdo, ki je z zdravim načinom življenja in oblikovanjem telesa šele začel, mu bodo kilogrami koprneli kot bi mignil.
To je nekako grob povzetek, na fbju je kar nekaj skupin, posameznikov in podjetij, ki je tako ali drugače ukvarjajo s fit lajfstajlom, npr. The Nutrition, Vitja.si, Moj Fitnes Rezultat, Maxximum, Fitnes INFO, Nutrixpro, Proteini.si… Naročite se na “news feed”, redno objavljajo članke, ki lahko pomagajo in dopolnejo naše znanje (stvari preiskusite, ne jim takoj verjeti, kot smo še iz šole navajeni, da vse kar preberemo, vzamemo za univerzalno resnico, ker so to pač znanstveni teksti-ne nasedajte kar tako).
Sama sem ugotovila, da ni tako zelo pomembno biti SUH in VITEK, veliko boljši občutek je biti fit, vzdržljiv, sposoben prenašati napore, uživati v gibanju telesa, v večanju njegovih sposobnosti, kot bi se nekako osvobajal omejitev gravitacije in prostora, telo postaja vsakič bolj gibljivo, lahkotno, lahkotno je tudi počutje, lahkoten je um, misli so jasne, človek je srečen brez razloga… Mislim, da bi to mogel biti smisel tega “potovanja” do našega idealnega telesa-sam proces, da v njem uživamo in se odkrivamo 🙂

p.s.:glede samih vadb-uteži, vsaj pri meni, delajo krasne rezultate v kombinaciji z kardio vadbo in HIIT krajšimi treningi

Uporabni linki:
OH in izguba maščobe
Kardio ali vadba z utežmi?

Dobro jutro, tudi sama čestitam vsem za dosežen rezultat. Tudi sama sem po našteto neprimernih in neuspešnih dietah, ko sem najprej drastično shujšala in se potem ekstremno nazaj zredila, dosegla res najbolj nizko točko in največje razočaranje…in takrat sem se odločila, da sem dovolj močna in trmasta, da mi to lahko uspe…Zame je bila pika na i številka 80 na tehtnici, v najslabših dnevih sem prilezla celo do 82. Počutje katastrofalno, depresija, nobene volje, ni mi bilo mar za nič, samo spala bi…samozavest itak nobene, razočaranja vrh razočaranj.

Potem sem po šestih letih zaključila zvezo. Itak mi je bilo ful hudo. In takrat sem si prisegla, da bom dala nekaj nase, ker sem najbolj pomembna jaz in nihče drug!!!! Mislim, da je bil to pravi čas…ker sem to začutila. In sem se lotila počasi. Majhne spremembe. Gibanje mi itak nikoli ni bilo problem. Samo, da jaz sem človek ekstremov, če hujšam in se držim, telovadim, drugače nič.

Rezultat – minus 20kg. Počutje fenomenalno, kar žarim! Samozavest se je tudi dvignila. Cenim vsak dan. Zavedam se, da se bom morala pazit celo življenje. Ampak sedaj uživam v zdravem načinu življenja! In še to…prisegla sem si, nikoli več na stara pota!!! Srečno vsem skupaj!!!

Idealna tema, da se še jaz pohvalim 😀
Ampak ne, ne pišem zaradi tega..pišem, da bi povedala, da se da. Stara sem 29 let in po 4 letih spet na svoji idealni teži. Moj vrhunec, da zanj vem, je bil 86kg, potem sem se enostavno nehala tehtat, ker mi je bilo lažje ignorirat situacijo kot kaj narest.
Nato sem z minimalnimi spremembami pri prehrani in gibanju počasi začela izgubljat odvečno težo. Teh sprememb je bilo vse več, danes se prehranjujem predvsem zdravo s posameznimi grehi, ki si jih v zmernih količinah brez težav privoščim in precej gibanja, ker nočem bit le suha ampak lepo oblikovana.
V letu in pol sem se počasi znebila 21kg za katere vem in to težo brez težav držim. Sem pa fizično precej aktivna in mi tako tudi ustreza saj se tudi psihično počutim mnogo bolje.
Ne gre pa to čez noč.
Full je lepo prebrat zgodbe uspeha, ker se na tem forumu največkrat ne pišejo in imam večkrat občutek, da se sodelujoče bolj kot ne podpiramo v neuspehu.

Zdravo spet 🙂
Nekam moram zapisat kakšni so rezultati, da ne pozabim 🙂
Včeraj pokazalo 70.9, vendar je potem sledilo kar nekaj pregreh… sedaj pa grem na lepše za nekaj časa, torej bom izven enega normalnega ritma, bomo vidli kaj bo ko pridem nazaj domov. Sigurno bom veliko dobrega pojedla, vendar bom tudi precej migala. No bomo vidli…
Lep pozdrav vsem sotrpinkam

Po dolgem času se spet oglašam!
Danes zjutraj stopim na vago in zagledam neverjetnih 69,4 :))
Ne morem verjet, ko sem februarja stopila po mnogih letih na tehtnico in zagledala 9…. si nisem mogla niti v sanjah predstavljati da bom sploh še kdaj zagledala št. 6 🙂 no saj glih da je, ampak je! 😀
Kaj delam? Pri hrani se ne pazim preveč, količinsko pojem kar normalno, tu in tam kak piškot, sladico ali sladkarijo, vendar zelo manj kot včasih, ko sem pomlatila ene pol vrečke napolitank al pa eno čokolado povrhu vsega kar sem jedla čez dan.
Tega si tudi ne mislim nikoli več dovoliti, mislim da bi mi moglo uspet, saj sem v glavi konkretno razpucala o prehranjevanju 🙂
Telovadim v hiši po ene 20 min na dan, vaje za moč, uteži, kolebnica,…
PA peš grem, če je le kaj vremena.
No upam da prilezem počasi na 65 oz si še zmanjšam obseg trebuha in stegen. Sploh mi ne manjka več veliko, pa bom lahko karzadovoljna s svojo postavo!

vse se da – kapo dol, čestitke z moje strani.
Le tako naprej, uspeh je zagotovljen.

Zdravo,
čestitke vsem.
Imam 164 in 60 kg. Rada bi shujšala na 57, kot sem jih imela v svojih dobrih časih. Vendar ne gre in ne gre. Zadnji kg so trdovratni:(
živim zdrvao, sokov ne pijem, alkohola tudi ne. Šibka točka pa je čokolada.Temu se pa težko uprem 🙁
Vedno težje, sedaj ko sem malo nad 30, se takoj vse pozna. :(Apetit vedno večji. Help!!

Uf zadnji kilogrami so res trdovratni!
Tudi meni gre zelooo počasi!
Še dobr da sem odprla to temo in kaj napisala, vsaj malo vem kako mi gre 🙂
Najmanj mi je pokazalo že 68,7, recimo da imam sedaj 69. Rada bi še mal dol, predvsem me motijo še stegna in trebuh. Bolj se osredotočam na to, da telovadim in oblikujem postavo, da dobim mišice. Zelo rada jem, ne morem se več preveč paziti, raje malo več pojem in potem porabim z aktivnostjo. Vsega skupaj sem zgubila 24 kg, kar se mi zdi kar neverjetno 🙂