moja zgodba in kako naprej?
Pozdravljena muni 121000 in ostali. Napišem mojo zgodbo mogoče bo kdo našel kaj uporabnega. Najina skoraj 30 let trajajoča izven zakonska skupnost dobesedno razpada po delih z vsem znaki grožen policije joka izsiljevanja laži podtikanj in drugih raznih manipulacij ni da ni. Hišo sem podedoval po starših prav tako ona svojo. Imava dve hčeri en je že poročena druga pa živi pri fantu. Od rojstva pa do konca šolanja sem skrbel za njih prav tako za njene starše kot za svoje. Hčere se nerade vračajo domov posebej ko je ona tu ker se ne počutijo dobro se umaknejo. Starši prav tako niso več živi. Tako sem ostal sam da me lahko najeda. Bila je tudi nasilna do vseh prej omenjenih. Največja zamera otrok je da jih nisem uspel zaščititi in uveljaviti ničelno toleranco. Stalno bivališče ima na svojem naslovu v svoji hiši pri meni nima niti začasnega bivališča In vendar se noče izseliti klub tožbi na izselitev ki je trenutno v teku in to traja že dve leti in pol. Po prvi mediaciji je napisala spis preko svoje odvetnice z nemogočimi pogoji. V lastni hiši ne smem premaknit stvari da ne bi dobil prijavo na policijo pa čeprav samo pospravim in odnesem njeno šaro iz prostora v prostor kjer ji povem da bom po treh dneh odpeljal v njeno stanovanje. Klicanje policije ali CSD-a se ne poslužujem klub temu da ona to dela, ker menim da bom to rešil prek odvetnika. Verjetno bi moral to storit.
Rad prebiram vaše zgodbe in tu jih je kar nekaj ki so že izplavali odselili ali našli kako drugo rešitev. Uprašujem ali je mogoče kdo izmed vas to rešil z mediacijo? Ali sam v tem primeru samo zgubljam čas in energijo?
Hvala za odgovore in želim prijeten vesel dan še naprej.
TNP
Spoštovani TNP,
razumem tvoje vprašanje, da iščeš podobne izkušnje, ki bi ti lahko pomagale. Tovrstnih izkušenj sicer nimam. Menim pa, da je mediacija zaradi tega težavna, ker v vsakem posredovanju tretje osebe ne privede do rezultatov. Vzrok: nadaljnje izvajanje manipulacije, laži in drugih tehnik s strani motene osebe. Po moje misija nemogoče. Ta oseba hoče zmago in ne poraz. In to ji je potrebno ponuditi, pa čeprav samo navidezno. Kako torej naprej? Po mojem bi ji bilo dobro pokazati, da si se sprijaznil z njenim bivanjem v tvoji hiši. Nereagiranje je ključ do vrat tvoje sreče. Ne pospravljaj za njo, ne reci ji, da ji boš čez tri dni stvari odpeljal v njeno hišo… S tem jo samo hraniš in verjemi, da ne bo kar tako konca. Tvoje vedenje spremeni do te mere, da ti bo po domače povedano vse ravno. Pri tem pa pazi na svoj izraz na licu- tudi ta mora vedno to izžarevati. Po mojem boš le tako uspel.
Vse dobro ti želim. Lp,
Hvala za odgovor Vzhajajoče sonce. Drži vse stvari ki mene vznemerjajo njo hranijo. Kot je SVO v prejšnem odgovoru zapisal da te osebe ljubijo nered in če je kaj uredu ni prau. Sam sem prišel do sklepa da res mi ni potrebno pospravlajat za njo in najboljša varjanta zame je da ločim stvari do dne ko bo imela sodno odločbo da gre iz mojega stanovanja. Od mize in postelje sva ločena že več kot dve leti. S tem mislim tudi prostore kjer mi ni potrebno sobivat z njo. In s to postavljeno mejo zdržat do končne razrešitve.
Leto nazaj sem začel umikat iz hiše z namenom da se izognem stresnim situacijam. Zamenjal sem odvetnika in se držal njegovih navodil. Rezultat tega je bil da je s svojimi stvarmi napolnila prostore, razen sobe ki je kjer spim in je zaklenjena, do te mere da so nevzdržne. V njenem svetu sanj je sedaj zapisano TO JE SEDAJ MOJE in tako se tudi obnaša. Če hočem v kuhinji del omare, hladilnik(sta dva), del prostora skrinje(sta dve), kjer bi imel svoje stvari si moram ta prostor izboriti nazaj. Reakcija na to je da pokliče policijo zraven uključi še CSD. Sem pri zadnjem obisku policije objasnil da me to vznemirja, da sem zaradi tega poiskal pomoč (že leto in pol hodim k psihologinji) in da ne odgovarjam za njeno varnost. Izpadel sem kot nasilnež (saj tak sem imel občutek) ker so mi pojasnili da njene stvari nimam kaj premikat. Gospa je od let 2013 stalno prijavljena v lastni hiši na mojem naslovu nima niti začasnega.
Da ohranim saj nekaj svojega miru sem pričel z aktivnostjo postavljanja mej. Kjer je možno sem stvari zdelil. Prilastil sem si prostor enega hladilnika prav tako skrinje (1/3 ene). Prostori kjer sem lahko izpraznil njene stvari v drug prostor kjer so samo njene sem tudi preložil. Kjer ni možna delitev sem razdelil prostor kjer so njene stvari in kjer so moje. Vrtove okoli hiše je spomladi kljub moji ustmeni prepovedi obdelovanja pričela z urejanjem. Sedaj ima moje pismeno izjavo da jeseni lahko pobere pridelke in preneha z aktivnostim. Te meje sedaj kontroliram da jih ne bi prekoračila. Trenutno jih ne. Občutek ki sem si ga s temi dejanji pridobil je: rad se imam, postavil sem se za svojo lastnino, ni mi vseeno in ne prepuščam stvari da o vsemu drugi odločajo in končno začel sem postavljat meje.
Če me sedaj vprašate a je vredno to skoraj 20 let mučenja ( 10 let sem jih odbil ker je mučila druge moje starše otroke njene starše ). NI VREDNO. Pozitivno pri tem so samo izkušnje. Če jih ne doživiš ne veš da le-te lahko obstajajo.
Zavedam se da je to moja zgodba in tako je tudi vidim in ni nujno da je resniča.
Z veseljem bom prebral še kakšen komentar. Za nasvet se vnaprej zahvaljujem.
Lep dan želim je enkraten in neponovljiv.
TNP