vam bom povedala zgodbico o sebi.morda si boste mislili,da mi nekaj manjka,morda boste nekateri razumeli.saj ne vem kaj pricakujem od vas,morda spodbudo,morda grajo,morda posmeh,..Vseeno mi je.No pa zacnimo
zakaj zivimo.to se je ze vsak vprasal in vsak ima svojo teorijo.nekatere so nasli resitev in odresitev v svoji religiji, drugi spet po svoje.
kaj je z menoj?!to, da menim,da obstajam le jaz,nihce drug.kaj pa bog,bo kdo vprasal?ja , ista zgodba.pa ljudje,ja seveda jih vidim,a vseeno.
slisala sem neko zgodbico,mislim da budisticna,kje je izvor.ne bom vam je govorila,ce zelite, jo poiscite.mene je tega groza.ne vem,ce razumete mojo zgodbico,ker vem da se slisi nekam brez repa in glave.
se vi kdaj pocutite cisto sami, pa ne osamljeni,zares sami?ali se veselite tega,vas boli,kaj cutite?nekoc verjamem bo prislo o cemer sanjamo vsi. O LJUBEZNI; SVOBODI;SRECI…
pa vseeno zelim ,da bi ti in ti in vsi vi,ki to berete ali ne,bili resnicni vi.da bi skupaj uzivali vse dobrote,nebeskost,blazenost, kakorkoli ze vsak po svoje od vas to imenuje.

Res je težko razbrati, o čem bi želela govoriti, pa vendar, je tema ki ste jo nakazala človeštvu znana že od nekdaj. Kdo sem jaz, kam grem, ali me drugi res zaznajo, čutijo, ali jaz njih, na kratko: smisel življenja – našega obstoja?
Glede osamljenosti oz. kot ste potem poudarila o samoti – mislim, da se vsak človek vsaj enkrat v življenju sooča z tem občutkom. Čutim, da želite podeliti z ljudmi ta občutek, da smo sami, ločeni in ob enem občutek, da je vse tako kot mora biti, da nismo sami, da ima vse nek smisel, da če se izraziš takšen kot si, si lahko najbolj srečen.

Želim vam zanimivo pot odkrivanja lastnega obstoja.

Tanja