tut jst sm že nekje pisala,da sem čist zgubljena..nimam nobenih ciljev,včasih sploh ne vem kaj bi rada..ja,kot da prej ne bi sploh živela..ker k so moji vrstniki razmišljali o ciljih,željah..sm se ga jst veselo zadevala..in morm zdj o tem razmišljat,pr 25ih.
lih zadnjič mi je nek policaj(poznava se zaradi mojih prekrškov na drogi)reku : vse najboljše za rojstni dan..jst sm ga debelo gledala,ker nimam rojstnega dneva..in mi je razložil,da zgledam kot prerojena,kot da bi se še enkrat rodila..in mi zato vošči vse najboljše..
jah,sami smo si krivi,da je tako kot je..da moramo zaživeti spet od nule..sj bo,samo treba je dati času čas..

Pri kadilcih trave opažam, da jih veliko kadi pred spanjem. Nekako se trezni ne morejo uleči z istim namenom kot takrat, ko so zadeti.

Meni se je podobno dogajalo z alkoholom. Sicer nisem nikoli kaj preveč popival, le tisto eno leto, po prvem letniku gimnazije, ko smo skušali živeti povsem hedonistično. Takrat sem bil prav ves iz sebe od veselja, da sem šel pijan spat. Ampak zdaj je alkohol zame bolj ritual. Dvakrat na leto sem malo pod gasom in ker mi po petih letih delne abstinence stopi v glavo že pet pirov, je občutje nad dosežkom še toliko bolj ekstatično.

Se pa strinjam s tem (pa mogoče se še kdo izmed ostalih), da je večer pravi čas za travo, če te že razpoloženje vabi v uživanje. Drugače pa po pameti.

Ko bi bla js stara tolko kot ti. Sem 4 leta starejša. Zdaj se mi zdi da cajt gre tak hitro da ne morem nič naredit. Včasih sem se pa spraševala kaj delajo normalni ljudje da jim ni dolgčas. Veš kaj je to da še nimam izpita za avto, skoz je vozil frajer. Sm šla kr v petek se zmenit za izpit, ponedeljek mam zdravniškega pa začnem. Ful me je strah. Ja ko nehaš z drogo res začneš drugače razmišljat pa tudi zgledaš čist drugač. Js sm pa mislila da ne zgledam tak slabo ko sem bla na drogi, joj zdaj šele vidim..

Eni pa pač nočmo nehat..

na tem forumu želim spoznati zasvoienca, ki je po večletnem uživanju drog postal čist. za svojo zgodbo bi želel slišati kakšni so začetki zasvojenosti in kako se vsa stvar odvija skozi čas vse do “očiščenja”! l.p.

Hm ne morem vrjet kaj sem pisala pred nekaj leti..sporočam samo da je vse možno da sem ostala clean od težkih drog in da sem si ful porihtala življenje in glavo.. no kolkotolko, travico še kadim 🙁

Juhu Ronja 🙂 pri meni je čist enako..bravo midve 😉 in vsi ostali..
LP

Ursha bravo kak je fajn zdaj..

jaz ta forum samo berem…..in Ronja, Ursha tako vesela sem za vaju….res sta pridni…samo tako naprej !

Ronja
naredila si ogromen korak, ampak zmagala še nisi. Opusti še kajenje in zaživi svobodno. Poskusi namesto trave zvečer vzeti s sabo v posteljo kako zanimivo knjigo. Ne bo pomagalo kar takoj, a sčasoma boš zaspala kot angelček, tudi brez trave.

Lp

Ronja legenda da se ti je uspelo tko skinit!

Zdravo!

Pa ja, lepo je brati zgodbe s srečnim koncem, čeprav konca še ni…Naj se priključim, Tudi sama že več let (sedem, osem?) abstiniram, po več letih na H in M. Tako da, pozivam vse, ki smo to dali skozi da prenagamo to famo, te psihološke konstrukte o tem kako je trdo drogo nemogoče opustiti…Ker to ni res, to vem sem dokaz za to in vem, da nisem edina, ki se je ščistila in nima več želje po suženjstvu do neke substance in do načina življenja, ki ti ga ta stvar kroji…Lepo je biti svoboden in čutiti da živiš.

Javite se še drugi, ki ste dali to skoz in povejte svojo zgodbo.lp

Oj ŠE ENA-DAJMO SE POFOČKAT!
Najprej čestitke, da si se uspela otrest te nadloge!!! Res bravo, svaka čast!!!!!
Zdaj pa bi te lepo prosila, če lahko napišeš kaj več…na kakšen način si se ščistila, s pomočjo tablet, skupin… Kaj ti je najbolj pomagalo?
Veš, moj partner se trenutno trudi opustiti to zadevo in bi nama vsak nasvet prišel prav.
Hvala, pa srečno!!!!

POzdrav!

Za vse, ki še iščete pot za prekinitev zasvojenosti se lahko med drugim obrnete tudi h klasičnemu programu Društva “Projekt Človek”, Sprejemni center Malenškova 11, Ljubljana. Inf.: 01/54031-74, gsm 041/717-356, kjer se naročite na prve pogovore in poteka tudi dnevni center. Obravnava poteka terapevtsko celostno, psihosocialno (individualno, skupinsko) ter vključuje tudi delovno terapijo.

V okviru Društva deluje tudi preventivni Program za otroke in mladostnike, ki je namenjen preprečevanju razvoja zasvojenosti in spreminjanju načina življenja za zdrave medsebojne odnose in krepitev lastne vrednosti, samozavesti,itn.Nahaja se na Slovenski 19, Ljubljana.
Tel.: 01/425-12-14 Gsm: 051/642-074.
Odgovarjala sem Mateja V.

Ja Še ena čist prav maš. Pa ja seveda se vse da. Pri nas doma smo bili trije taki brat, jaz in pa moj ex fant. Vsi trije smo še clean, brat se je celo spucal brez metadona 🙂 vse kar hočem rečt je to da upam da bo tak ostalo 🙂 ne morem si predstavljat da bi blo drugače. Morem pa pripomnit da zdaj prav mrzim trde droge ter vse kaj je s tem povezano..najbolj zato ker vem da bi se vsak lahk rešil te brezvezne nadloge če bi res res hotu

Sem bil 4 leta na heroinu, 100x sem hotel odnehat punca mi je pomagala pa ni šlo.. krize so take, rajš bi imel tumor v glavi kot pa odvisnost od heroina in ko nisem imel heroina sem po 12 urah znorel in šel iskat robo. zdaj sem ze 2 leti na metadonu in sem prišel z 160mg na 15mg… krize nimam vendar moram povedat da ko se ponoči zbudim nemorem zaspat…

Vso sreco vsem odvisnikom…. .

Drugim, ki so na forumu svetujem, da nikoli niti ne pomislijo na heroin ne, da bi se poskusili… RES zgubite službo, družino, punco, prijatelje… skratka VSE to sem napisal iz lastnih iskušen.

KER VSI PRAVIJO ENKRAT PA NIKOLI VEČ… TO JE RES (vendar v kakšnem smislu) ENKRAT GA PROBAŠ PA NIKOLI VEČ VEN NE PRIDEŠ.. TO JE RESNICA..

LP.

Pozdravljeni

Spomnala sem se moje zgodbe pred kar nekaj leti nazaj in jo tudi našla na tej temi:) Pritekle so mi solze ko sem brala kaj vse sem doživljala tisti čas..ter se zavedla kakšno posebno srečo imam v življenju..
Kaj vse je mogoče dosečt..da vam sporočim zdaj imam vse kar sem si želela..imam podjetje kateremu gre dobro, vsi v družini se razumemo, imam novega partnerja s katerim se odlično razumem..in kar mi največ pomeni ne potrebujem droge, travo sem prenehala kaditi pred več kot 2 letoma. Počutim se kot najsrečnejši človek na svetu, samozavest se mi je končno vrnala..zdaj res vidim da je najlepše živet življenje brez drog..no kakšen cigaret pa pijača občasno 🙂 samo otrok si še želim..
Tisti ki ste zasvojeni z bilo kakšno drogo..povem vam da se res da..vredno se je potrudit da prebrodiš krizo
ker te življenje potem tako lepo obdari da si se potrudil..jaz ne bi svojega življenja zamenjala z nikomer čeprav je šlo toliko let mimo mene poskušam izkoristiti zdaj tega novega kolikor se da..
Če še kdo bere te teme od “ta starih” me zanima če vam še uspeva..včasih me je bilo strah ko so govorili da zasvojenec nikoli ne more pozabiti droge..povem vam ni res..meni se ničesar ne lušta..in včasih se morem prav vprašati če je to sploh res kar sem doživljala ker se mi sploh ne zdi da sem to bila jaz..

Hvala, ker si delila Ronja.

Živjo Ronja in vsi ostali..
Ja, tudi jaz sem tista stara, oziroma, bivša odvisnica, ki se je tam nekje l. 2009 odločila da drogiranju naredi konec in z majhnimi koraki prišla do tu kjer sem danes. Jaz se sicer nisem spucala do nule, imam pa vzdrževalno dozo, ki pa jo jemljem. Kaj naj rečem..hmm, kadilci kadijo, pa jih nben ne preganja:) Ljudje smo različni, ni vse za obsojat. Tako kot so mnogi pred mano že rekli…lahko je priti na ničlo, težje je na ničli ostati.
In če sem iskrena…Pri meni je tako kot je. Nočem odvzemati, nočem zviševati. Tako je že nekaj let in zaradi tega ni nihče ogrožen ali ni ok.
Kaj je bolj zanimivo..No, ko sem se šest let nazaj šele odločala, priznam, me je bilo zelo strah, bila sem negotova, nisem vedela kako bom vse skupaj speljala. Pa sem. Naredila sem predvsem velik korak, da sem opustila vse droge, niti ne kadim ali pijem, skratka vse slabe razvade, navade sem pustila. In na to sem ponosna. Zdravilo pa je zdravilo. Lahko bi bila sladkorni bolnik..pa jemala inzulin. Jaz pa jemljem substitucijo.
Normalno, da bi tudi jaz lahko nehala ( če bi le iskreno želela) še s tistima 2mg, ki sta ostala, ko sem se spuščala iz precej visoke doze metadona na nižjo in zamenjala s buprefonorfinom..
Ampak jaz sem uredu..Poleti plavam, igram tenis, vozim kolo, hodim v hribe, berem…Wauu, dogaja se mi skoz .In ne ne…nisem vzhičena, nisem naspidirana od droge…NASPIDIRANA SEM OD ŽIVLJENJA! V teh šestih letih sem naredila veliko, ker sem želela drugačno, boljšo pot zase. In bila je popolnoma moja, lastna odločitev, skupaj z mojim lubijem:) Šest let sva steber drug drugemu:) Živima skupaj to življenje, učiva se , čeprav sva se že kar veliko naučila:) Srečna sem,kot še nikoli! Življenje pa sem se naučila sprejemati tudi z negativne plati. Drugače bi itak spet prej ali slej zapadla v “blažilce”.
Pa da ne naštevam vsega, bistvo je, da cilje, ki sem si jih zastavila, sem jih naredila. Nekaj pa jih še delam:)
Tako sem naredila maturo, potem vpisala na prvo stopnjo, ki jo zaključujem..Vmes pa delala da sem si plačala svojo študij sama.
Ob sebi imam čudovitega sopotnika, tudi bivšega izgubljenca. Midva sva drug drugemu največja inspiracija, prijatelja, in šele nato zakonca.

Veste kaj danes po vsej tej razburkani zgodovini rečem? Hja, še dobr da se mi je zgodila odvisnost…ker sem se zaradi nje naučila živeti:) In kar mi pomeni veliko in še več…Skupaj sem z najlepšim moškim v življenju.

Lepo bodite in vsem skupaj in vsakemu posebej…OBJEM:))

Bravo srečka,

čestitam, ah saj ni nič narobe , če si še na majčkeni substituciji, verjetno boš sčasoma tudi ti na nuli, ampak ko bo prišel čas za to. Verjetno ta trenutek še ni, ampak bo. Pa tudi če ne. Važno je , da si “trezne ” glave, kar na suboxonu si in to je največ vredno. Super je , da si vse zamujeno nadoknadila in mogoče je res , da če ne bi pristala tam kjer si, da tudi ne bi bilo veliko bolje . Tud jaz se borim z osebo, ki je sedaj že prišla malo k pameti, pa čakam , da me razveseli s čim takim, kar si do sedaj dosegla ti.

Vso srečo še naprej in l.p.