Kako naj začnem, že najprej se opravičujem za zmedo ampak očitno potrebujem nasvet,pomoč,nekoga,ki se mu lahko izpovem.
Z partnerjem sva najprej živela pri mojih starših opremila stanovanje,kar se tiče alkohola ga je probal tu in tam ampak načeloma nobenih problemov.Potem sva se,odločila da bova zidala hišo in ves ta čas pridno delala,nikamor šli,ker je to potrata denarja in zidali hišo,potem smo se preselili,oba pa zakriditirana.Tu se začne moja nočna mora ne vem kaj sem naredila nekje vmes narobe,vem da nisem popolna ženska,tudi jaz imam kdaj slabe dneve,trudim se koliko je mogoče,hodim v službo,otroci,hiša se posvečam partnerju,koliko lahko,če nisem od vsega zmozgana in zmatrna,da je ja vse vredu,da ne naredim kakšne napake,ker je kar dosti pedanten.On se je v tem času v novi hiši res čisto spremenil,še sedaj se sprašujem kako je to sploh mogoče.Še bolj je začel delati kot prej,vse dneve,ko bi lahko izkoristili čas,se ga napije do konca,pride domov,če mu kaj preveč rečem in če mu nič ne rečem,me psihira in fizično napada,ko mu omenim mojo družino,da grem samo na obisk,kaj boš tam,zdaj pa pljuva po mojih starših,včasih so bili pa ok,najraje bi me vrgel skozi okno,da sploh ne omenim prijateljice,ki sem jih v tem času izgubila večino,da ne bi slučajno omenila kakšne kavice,takoj iz službe domov in spet delat,če slučajno zamudim,me že kliče,vse kot on reče in po njegovo,ko on gre mi večinoma niti ne pove,mi je pa celo zadnjič rekel,da ko bom imela tako veliko plačo in ko bodo prispevki za hišo enakovredni,potem bo vse drugače,in bom lahko delala kaj bom hotela,in bo lahko tudi kaj po moje,zdi se mi kot da sem pri tej hiši neka smet,ki jo brca iz kota v kot,nisem vredna nič,moj denar,moj trud,nič.Vsi mi pravijo sanjski moški,hiša ,avto,ker za druge je dober, in tudi nekako,če bi jim svojo zgodbo povedala,bi se mi vsi smejali in vprašanje,če bi kdo sploh verjel,zato niti ne upam razmišljat,da bi šla,ker mi je že itak zagrozil z odvetniki in z vem kaj je sploh mogoče…zelo sem žalostna ne vem sploh kaj naj sama iz sabo,rada bi se zbudila iz te nočne more.
Naj povem,da sem svojo zgodbo objavila že tudi na drugem forumu in mislim,da bom tukaj dobila več odgovorov od ljudi,ki so to že doživeli,ki me mogoče razumete..Še nekaj inf.z svojimi starši ni v najboljših odnosih,če sploh lahko rečem,da so to odnosi.Bolj kot vse drugo me zanima,kako dolgo človek v takem razmerju lahko vstraja,kdaj dobi tisto moč,da ga ni več strah,da prekine,namreč hotela sem že odit,ampak mi nikakor ne rata,vedno se vračam v razmereje,z upanjem,da bo enkrat bolje,bolje to kot nič,da bom sama in ne bom zmogla,ne vem zakaj vztrajam?Če po drugi strani pogledam ni tako slab človek,joj saj že ne vem,cela zmešnjava v mojem življenju.

Zal mi je da dozivljas to, kar dozivljas. Sama cutis, da to ni vredu. Ves cas pa upas, da bo drugace, da je to le faza, da se moraj stvari same postaviti na svoje mesto. Vkljucila si ae ba avtomatskega pilota in cakas, prezivljas kar prezivljas in hkrati umiras v sebi… ker ves, da to kar je ni vredu. A pozabljas na nekaj, imas izbiro, imas izbiro, da nekaj naredis, da spremenis to kar ni vredu. Le zbuditi se moras. Ze to, da si povedala svojo zgodbo je znak, da se prebujas…naslednjonkorak je sprejeti odlocitev, da nekaj spremenis. Za sebe, za tvoje dobro… Kaj si zelis? Je to mogoce v tem odnosu? Kako bi rada zivela? Kaj imas rada? Kaj rada pocnes? Kaj je dobro zate? Mogoce zacnes s temi odgovori… In verjamem da bos lahko sprejela odlocitev, ki bo za tebe dobra…Le odkrita bodi. In ne bodi le doma. Poisci prijateljice, vspostavi spet stik z njimi, pojdi ven, druzi se z ljudmi ob katerih se res dobro pocutis. Izklopi avtomatski upravljalnik, vzemi si cas res samo zase in skrbo zacni odkrivati kdo sploh si in kaj hoces…
Srecno!

moja zgodba pozdravček…
javi se mi…[email protected]…lp-M.

Moja zgodba _ živiš z alkoholikom in to, kar opisuješ je povsem običajno življenje žene alkoholika. On se ne verjetno ne bo spremenil , zato je edino orožje, ki ga imaš ti sama.Nehaj se ukvrjat z njim, začni se ukvarjat sama s seboj. Prava vprašanja si si že začela zastavljati – zakaj ne moreš stran, kako zbrati moč, da se s situacijo, kakšrna je soočiš vsaj ti.

V pomoč so ti lahko knjige na primer:
Vse od Sanje Rozman ( Peklenska gugalnica, Zaljubljeni v sanje)
dobra je tudi :
Nič več soodvisen, Melody Beatie
vse to lahko dobiš tudi v knjižnici

Še bolj bi ti pomagal terapevt ali terapevtska skupina in najboljej zate bi bila skupina svojcev alkoholikov, saj bodo oni res najbolje razumeli čez kaj greš in ti pomagali, da najdeš reštive.
http://www.al-anon.si/index.php

Vsekakor pa ukrepaj čimprej, saj tako življenje, kot ga živiš ni vredno življenja in še posebej če imata otroke – stori to zanje. Rešitev je obilo, le začni korak za korakom stopati do njih.

GittaAna