Vsem mamicam iskrene sožalje:(

Draga mamica novaa** me je kar zabolelo, ko si napisala tako, ko nekateri naredijo splav zakaj njim plod ne umre. Povedala ti bom mojo zgodbo, ki bi lahko bila že babica. Moja hčerka je imela fanta, ki je mislila, da sta za skupaj oz. imela ga je iskreno rada. Nehote je zanosila in točno sta vedela kdaj bi to bilo, ko sta imela spolne odnose. Jaz sem bila presrečna babica, moja hčerka tudi, jokala je od sreče, da bo imela otroka, ker si ga želi neskončno. In kaj se je zgodilo na koncu, da je njen fant jo prisilil, da gre narediti splav. On je imel že 30. let in je rekel, da še ni pripravljen za očetovstvo in nevem še kaj. Moja hčera se je tako jokala, da tega vam opisati ne morem, meni se je pa srce trgalo. Saj moja hčera je takrat imela 24 let. In ta njen bivši fant, ne vem, če si sploh zasluži besedo fant, da napišem ali ga sploh omenim, je mojo hčerko odpeljal v bolnišnico narediti splav. Ginekolog je lepo povedal moji hčeri, da ji lahko, da tabletko, da bo ostala eden dan in bo samo splavilo in bo pričela krvaveti. Ona je ginekologu povedala samo, da se zmeni z fantom in on presneti (marjasec) se opravičujem na grdem izrazu je povedal, da to ni sigurno in tralala. On je boljše vedel kot ginekoloh hmmmm sem huda, ko to pišem. In so jo nato dali na oddelek za splav in je on lepo njo vseskozi čakal v avtomobilu. Ko je prišla k sebi ga je poklicala, da pride malo k njej, in on je prišel. Moja hčera se je pa vseskozi jokala. Verjeli ali ne, on je celo bil tako hudoben, da nisem mogla verjeti, da je zahteval od moje hčere, če mu pokaže vložek, da vidi, če je res krvav. Si lahko mislite. Jaz sem prepričana, da zaradi tega ga bo bog kaznoval, ker bog ima za vsakega šibo tudi za njega. Dobesedno je videl, da ima infuzijo vse, da je naredila splav on se je hotel vseeno prepričati. Jaz sem hčeri povedala, da bom jaz tega otroka spravila gor a kaj, ko je on obljubljal gore itd. Ona je bila naivna in prehitra. Tudi sem povedala hčeri, da si naj zapomni, ko bo naredila splav, da se jo bo pričel izmikati in bo naredil konec zveze. Točno tako je bilo! Moja hčera je padla v depresijo zaradi tega marjasca in sedaj je več kot eno leto in vseskozi mi hčerka pove, mami sedaj bi imel toliko mesecev ali bilo kaj, samo o tem splavu govori o otročku. Sedaj se jaz moram boriti z njo, ker je zapadla v depresijo… Po nekem času mi je povedala, mami saj jaz bi obdržala tega otroka, ampak potem je izvedela, da se rad drogira in, da travo kadi, ker je 1x pred njo travo kadil in ona mu ni dovolila. Tako, da je ona dobro pretehtala, če bi to bilo dobro za otroka, ker se on drogira, da ne bi bil otrok kaj bolan oz. kaj narobe z otrokom itd. Moja hčera pove, da si želi, da njen otrok ima očeta in mamo, da sta skupaj. Sedaj po dobrem letu dni si je našla tapravega resnega fanta, ki jo resnično ima rad in si ustvarjata novi dom in upam, da bom lahko zopet še bolj srečna, če bom izvedela, da bom postala babica….. Ampak me še vseeno pesti to, da mojo hčero še vedno daje ta depresija, saj sedanjemu fantu je povedala vse in jo popolnoma razume in jo podpira. Hvala bogu, da še takšni fantje obstajajo. V velikem upanju sem, da bi jo zelo pomiril otrok, če bi ga rodila. Ker si neskončno želi postati mama.
Hvala vsem katere ste prebrale mojo žalostno zgodbo tako, da ni samo kar tako narediti splav je tudi za nekoga zelo hudo, za neko pa je kot, da bi rekel dober dan.
Lep pozdrav

Skratek2, par mesecev je že mimo, jaz sem pa še zmeraj sesuta …
Želim si, da ne bi bilo tako … mojo dojenčico bi veliko raje pestovala, objemala, imela rada … ne pa tako, da se sedaj izogibljem nosečnicam, obračam pogled ko vidim mamice z dojenčki …
Kakšen dan bolečino potisnem na stran, pa vendar me kmalu udari še bolj silovito … krivda in žalost …

Vsem mamicam – iskreno sožalje

Sonček 321

Moje sožalje.
Nekaj mesecev je zelo malo in normalno je, da si sesuta. Žalostno je le to, da drugi okrog tebe tega ne vedo. Trajalo bo kar nekaj časa, da boš mirno prenesla pogled na nosečnico. Sama sem potrebovala več kot eno leto. Odpre toliko bolečin, pa ne moremo govorit o tem, sploh ne z njimi.
Sonček, vsak naslednji dan bo lažje. Svojo dojenčico pestuj v mislih in dovoli, da te tudi ona objema, da je s tabo.

Čas celi rane! A zeloo počasi!
Leta minevajo! Spomin bledi, bolečina ostaja.
A nismo sami!!

Draga ena mamica, jaz nisem mislila te užaliti, ali kakorkoli prizadeti..pa nobene druge
Zgleda da me niste zastopili, neobsajam splavov, tiste, ki se zgodijo z zdravstvenih razlogov….
A ni mi prijetno, ko vidim, da nekatere to delajo tako, kot nekaj vsakdanjega..Sem srečala take dikline,..ko sem mogla na splav;( ker ni bilo utripa, je bilo tan dekle, ki je že drugič v tem letu blia na splavu…to je rekla, tako z lahkoto,kot da je nekaj vsakdanjega..mene pa so bolečine razjedale..1 mesec je od tega pa se nemoren pobrati…dobila sen načakinjo, ki sem jo samo enkrat šla obiskat, pa še te sem jokala..ko sem jo imela v naročju, sem želela da bi bila moja mala pikica…In vedno me bo bolelo, in vprašanje kaj pa če bi..??.kaj pa ko bi…???? zakaj jaz?? kaj sem narobe naredla.. boli…tega nepozabiš,..tisti prvi, ki ga ni….
Oprostite tisti, ki me niste razumeli…

Pozdravljene punce!

Vsem, ki ste izgubele svoj največji zakladek…pošiljam objemček.

Moja zgodba. Julija 2010 sva se poročila nato 3 mesece sva zagledala prvi +. Sreča, da bova postala starša je trajala samo do 13 decembra, ko sem na pregledu, (ker sem čez vikend dobila rjave izcedke in krče) izvedela na najini bebici ne bije srček več. Bila sem v 13 tednu, bebica pa je bila velika za 8 teden. Vzrok naj bi bil viroza,ki sem jo imela v 8-9 tednu.
Potem sva čakala 3 mesece. Po pregledu za pregrado sva dobila zeleno luč in konec aprila spetzagledala +. Tokrat se sreča traja do 6 junija, ko sem spt šla na pregled zaradi rjavih izcedkov. Spet šok..srček ne bije več v 10 tednu, bebica velika za 8 tednov.
Spet čakanje 3 mesece in nato spet pregled za pregrado. G. mi je svetovala, da bi bilo boljše, če bi za 3 mesece jedela tabletke, da bi se bolje videla pregrada..če bi bila.
Avgusta sem šla na posvet k drugi G, in je rekla, da je možno, da imam pregrado in da bi ona takoj napisala napotnico za histeroskopijo, če bi bila njena pacientka. Takoj sem se prestavila k njej. Čez en teden sem že dobila napotnico in se šla naročit v Bolnico celje, kjer se zaradi gužve dobil datum šele 10.10. Spet šok, ker se mislila, da bom že na vrsti septembra. Sem mislila, da ne bom dočakala oktorbra. Pa sem ga.
Prišel je datum za histeroskopijo. 10 sem imela še pregled, 11. pa so mi naredili. V maternici niso našli nič, kar bi lahko bil vzrok. Spet čakat na prvo M.
Po pregledu sva spet dobila zeleno luč. Tokrat nama je uspelo 2 drugem poskusu in sva spet + zagledala januarja.
Na prvem pregludu vse ok. 12 marca se popoldan dobila rjave izcedke in čez par ur začela krvaveti. Z možem sva odšla na urcenco in je G. rekla, da je že začetek splava. Napisala mi je napotnico za urgenco v lj, da mi tam naredijo čiščenje in plod takoj pošljejo na genetiko. Če bi to naredili v celju, bi bilo prepozno, da bi poslali v lj. V torek sem bila čiščena.
Sedaj čakam, da dobim izvide in da minejo 4 tedni, ko imam pregled pri svoji G.
že na posvetu mi je rekla, da naju čakajo( če se tretjič naredi isto) genetske preiskave.

Nekaj more biti narobe, ker plod umre okoli 8 tedna. Da je plod umrl, pa se pokaže kasneje.

Je bila katera že genetskih preiskavah? Kako potekajo? Kaj pa kašne druge preiskave?

Lep pozdrav

čas je edini ki celi rane.pred 18.leti mi je umrla leto in pol stara punčka z imenom tara.dva meseca sva se borile za njeno življenje a zaman rak je bil močnejši.vnedeljo 5.avgusta ji gram prižgat svečko.ko pokopaš svojega otroka pokopaš tudi del sebe..tudi jaz vsak dan zrem v nebo in ji pošiljam poljubčke——mamica duška

Čas je edini , ki celi rane, pred 18.leti mi je umrla leto in pol stara punčka z imenom Tara dva meseca sva se borile za njeno življenje a zaman rak je bil močnejši.V nedeljo 5.avgusta ji grem prižgat svečko.Ko pokopaš svojega otroka pokoplješ tudi del sebe..tudi jaz vsak dan zrem v nebo in ji pošiljam poljubčke.
mamica Duška

Moram povedat tudi svojo zgodbo o svojih 5ih angelčkih.Prvič sem zanosila pri20 in splavila v prb8tednu in plod ujela na roke bil je človeček imel je dve očesi rokice in nogice in celo prstke,jaz pa sem lahko ,to se mi je zgodilo v z.domu,lahko le potegnila in šla na čiščenje.Po letu in pol zopet noseča a mi je doktor z nasmehom povedal ,da je malčku že dan prej srček odpovedal.s partnerjem sva skupaj spala mesec dni po splavu in zanosila sm z dvojčki.A se je vmešala družba in stroka ,da sva fim+nančno preslaba in ,da sem prebolna ,ker imam psihozo ,da bi skrbela za dva.tako so se vsi obrnili proti meni noseči z dvojčki v 12 tednu in me poslali n asplav.Tam sem na u.z.ju videla moja dva vsak v svoji vrečki sesala prstek in brcala.Potem pa še na komisijo ,ker je bilo že ,kar daleč.poljubček sm jim dala na trebuh preden sem zaspla.NIkoli si ne bom oprostila ,da sem popustila vsa polna nosečniških hormonov,nikoli ne bom odpustila niti partnerju in tudi sam si ne more.Zopet semzanosila čez leto in je šlo samo naprej,isti mesec nisem več dobila menstruacije in uspela nosečnost šestega otroka pripeljati do 32 tedna in zdaj se razvija hitreje kot donošenčki ima od 1920g že 6,5kg pri sedeminpol mesecih.načrtujeva še bratca ali sestrico ,ko se rna carskega reza dobro zaceli.